Obsežnost izrednih sej: nekateri poslanci kritični do velikega števila vladnih predlogov

Fiskalni svet poziva državni zbor, naj ustavi vse zakonodajne postopke, katerih učinki na javne izdatke niso vključeni v obstoječe proračunske okvire. Sprejetje vseh predlogov, ki so v postopku v DZ, bi namreč zahtevalo močno povečano zadolževanje in/ali dvig davkov oz. krčenje prilagodljivih kategorij izdatkov.

V dneh, ko vlada opravlja le še tekoče posle, je na pobudo posameznih poslancev v postopku v DZ 49 zakonskih predlogov, od teh jih ima 24 neposredne finančne učinke. Sprejetje vseh teh predlogov bi lahko v naslednjih šestih letih povzročilo za okoli štiri milijarde evrov višje javne izdatke, v povprečju je to slaba dva odstotka bruto domačega proizvoda letno, je danes posvaril fiskalni svet.

Samo na izredni seji, ki bo potekala od 16. do 19. aprila, bo vlada obravnavala 22 vladnih predlogov zakonov, na seji v torek pa končni poročili preiskovalne komisije glede Teš 6 in komisije, ki je preiskovala zlorabe v zdravstvenem sistemu. Na kolegiju predsednika DZ je bilo slišati opozorila o neprimernosti obravnave toliko zakonov na izredni seji.

Če bodo poslanci v času do vzpostavitve nove vlade katerega od predlaganih zakonov potrdili, bodo s tem podelili neupravičeno postopkovno prednost določenemu interesu pred vsemi ostalimi.

"Zato je sprejemanje zakonov s finančnimi učinki v tem času ne le tvegano z vidika javnofinančne vzdržnosti, temveč tudi etično nesprejemljivo," je zapisal fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.

Fiskalni svet se sicer strinja, da mnogi od zakonodajnih predlogov upravičeno naslavljajo realne probleme. A kot opozarja, je treba vse vidike porabe javnih sredstev vključiti v proračunske okvire, ki temeljijo na zakoniti politični odločitvi o prioritetah in strukturi javne porabe in ki upoštevajo največji možni obseg javnih izdatkov za zagotavljanje vzdržnega stanja javnih financ na srednji rok.

Poslancem zato priporoča, naj ne sprejemajo zakonov z javnofinančnimi učinki, ki niso vključeni v obstoječe proračunske okvire. Če bodo to kljub temu storili, pa naj uveljavitev zakonov prepreči državni svet z vetom.

Pred povečanjem tveganj za vzdržnost javnih financ je fiskalni svet posvaril že februarja, ko je ugotovil, da bi sprejem takratnih več kot 30 predlogov zakonov v postopku povzročil večja odstopanja od konsolidacije javnih financ, predvidene v proračunskih dokumentih. Od tedaj se je število predlogov zakonov posameznih poslancev v zakonodajnem postopku le še povečalo, je ugotovil danes.

Odkar je premier Miro Cerar sredi marca odstopil in je prenehal mandat njegovi vladi, je delo DZ spremenjeno. Redno aprilsko zasedanje so odpovedali, zato lahko posamezne zakone in akte sprejemajo le še na izrednih sejah.

Kolegij predsednika DZ Milana Brgleza je o sklicu dveh izrednih sej odločal danes, po načrtih poslancev SMC, DeSUS in SD pa naj bi nanjo uvrstili 22 predlogov zakonov, ki jih je v parlamentarni postopek vložila vlada.

Do konca mandata le pomembne zadeve, a mnenja o tem so (kot kaže) različna

Nekateri člani kolegija so danes opozorili, da so redno aprilsko zasedanje po odstopu premierja Mira Cerarja ter padcu vlade odpovedali in je zato nerazumno uvrščati na izredno sejo toliko zakonov, ki niso nujni. Vprašali so se tudi, koliko izrednih sej bo še sklicanih za obravnavo zakonov, ki so jih vložili posamezni poslanci, zlasti iz SMC.

Poleg tega so nekateri člani kolegija, tudi vodja poslancev SD Matjaž Han in vodja poslancev NSi Jožef Horvat, spomnili na poziv fiskalnega sveta državnemu zboru, naj ustavi vse zakonodajne postopke, katerih učinki na javne izdatke niso vključeni v obstoječe proračunske okvire.

Kljub opozorilom je kolegij potrdil predviden dnevni red dveh izrednih sej DZ. V torek bo DZ - deloma za zaprtimi vrati - obravnaval končno poročilo preiskovalne komisije o investiciji v blok Teš 6 ter končno poročilo o parlamentarni preiskavi na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Zahtevo za obravnavo poročila zdravstvene preiskovalne komisije sta konec marca vložili SDS in NSi, medtem ko so pod zahtevo za sklic seje za obravnavo poročila glede investicije Teš 6 podpisani skoraj vsi poslanci.

Vodja poslancev SDS Jože Tanko je danes sicer posvaril pred omejevanjem časa za razpravo glede poročil preiskovalnih komisij, medtem ko je manj omejen čas za razpravo o 22 predlogih zakonov, ki jih je v parlamentarni postopek vložila vlada.

Oster do uvrstitve 22 zakonov na izredno sejo je bil tudi Han. Kot je dejal, so se poslanci SD poleg poslancev SMC in DeSUS pod zahtevo za sklic seje podpisali le zaradi uvrstitve novele zakona o osebni asistenci. Drugi zakoni bi po njegovih ocenah lahko počakali na čas po volitvah. Spomnil je na odstop premierja Cerarja. "Zdaj pa bi on vladal, potoval po svetu in reševal Slovenijo," je dodal Han in ocenil, da se dela škoda državi.

Predsednik DZ in poslanec SMC Brglez je pojasnil, da so zadeve na sejo uvrščene v skladu s poslovnikom, Hanu pa odvrnil, da ima vsak poslanec možnost izstopiti, če meni, da se dela škoda. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je spomnila, da imajo v DZ tudi po padcu vlade polni mandat. Poudarila je še, da so vladni predlogi zakonov medresorsko usklajeni in so se glede njihove uvrstitve na izredno sejo DZ minuli teden dogovorili vsi predsedniki in vodje poslanskih skupin SMC, DeSUS in SD.

Vodja poslancev Levice Luka Mesec je do selekcije zakonov kritičen. Po njegovem mnenju bi morali do konca mandata urejati pomembne zadeve, o katerih se pogovarjajo ves mandat. Omenil je denimo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Med 22 zakoni, ki jih bodo obravnavali na izredni seji, sta sicer tudi predlog zakona o socialnem vključevanju invalidov, s katerim se širi krog invalidov s pravicami po zakonu, in predlog novele zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katerim vlada predlaga dvig denarne socialne pomoči. Na dnevnem redu sta med drugim predlog sprememb zakona o priznanju Slovenije za poslovno odličnost ter predlog novele zakona o varstvu potrošnikov, s katerim med drugim na novo opredeljujejo turistični paket.

Na sejo je uvrščena tudi novela zakona o štipendiranju, ki bo omogočila samodejno podaljšanje štipendije. Novelo je vlada pripravila zaradi sprememb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.