Andreja Bajuka (NSi) je zanimalo, kako bo vlada zagotovila transparentnost javnih financ, Saša Pečeta (SNS) in Janeza Janšo (SDS) pa razlogi za vse večje razlike v razvoju posameznih regij. Zanimivo je, da tokrat poslovniško možnost, po kateri lahko vprašanje predsedniku vlade zastavi tudi poslanec iz vrst koalicije, ni izkoristil nihče.
Z odgovorom finančnega ministra Bajuk ni bil zadovoljen, zato je še enkrat povprašal o privatizaciji državnega premoženja ter o manjkajočih poročilih o finančnih naložbah države. Rop je odvrnil, da sta pristojno ministrstvo in vlada že v prejšnjem mandatu pripravila natančen seznam tega premoženja, vključno s finančnimi ocenami. Knjigovodske vrednosti posameznega finančnega premoženja so po zagotovilih Ropa zelo jasno prikazane, prav tako tudi ocene vrednosti transakcij in končni "izplen". Bajuku
je "ponudil", da mu lahko vlada posreduje spisek celotnega javnega premoženja in omenjene bilance.
Sašo Peče (SNS) je izrazil skrb zaradi vse večjih razlik med posameznimi regijami v državi; zlasti ga "žulita" podravska in pomurska regija. Po njegovem prepričanju sta tako veljavni zakon o skladnem in regionalnem razvoju kot tudi zakon o nujni pomoči gospodarstvu (tega naj bi DZ sprejel še na novembrski seji) le zakona zaradi zakonov in ne zaradi vsebine. Obstoječa regionalna politika bo razlike le še povečevala, je opozoril Peče ter Drnovška vprašal, kaj se je zgodilo z idejo globalnega razvojnega koncepta in kje je strategija regionalnega razvoja. Mariborski poslanec se seveda zavzema zlasti za razvoj mesta Maribor z okolico. Predsednik vlade se je strinjal, da je regionalni razvoj zelo pomemben in mu zato vlada namenja precej pozornosti. Po njegovi oceni so razlike med regijami v Sloveniji manjše kot drugje v EU, kljub temu pa bo zmanjševanje razlik med regijami tudi v prihodnje eno najpomembnejših vprašanj. Ponekod res prihaja do določenih zamud, vendar gre te, tako Drnovšek, večinoma pripisati usklajevanju notranjih regijskih interesov. "Institucije so vzpostavljene, sredstva so na voljo in se še povečujejo, vendar pa je potrebna tudi določena iniciativnost s strani regij in občin," je odvrnil premier.
Tako Bajuk kot tudi Peče z odgovori nista bila zadovoljna, zato bo državni zbor v torek zvečer odločal o njunih predlogih, da bi na naslednji seji poslanke in poslanci o obeh vprašanjih opravili razpravo.
Na Pečeta se je navezal tudi Janez Janša (SDS), ki je opozoril, da so se razlike v razvoju posameznih regij v zadnjih desetih letih, odkar je na čelu vlade Drnovšek, povečevale. Drugo največje slovensko mesto Maribor oziroma celotna mariborska regija ima npr. trikrat več brezposelnih kot osrednja ljubljanska regija. Po prepričanju predsednika največje opozicijske stranke je te razvojne razlike kreirala vlada, ki je to mesto oškodovala, premier pa je nekje celo izjavil, da je Maribor depresivno mesto in da je takšna tudi celotna regija, kar se poslancu zdi podcenjujoče. Zato ga je zanimalo, kaj je premier mislil s to oznako, predvsem pa, kaj bo vlada storila, da se stanje ne bo ustavilo na tej točki oziroma da bo tako kot drugim manj razviti regijam omogočila razvoj.
Premier Drnovšek je depresijo, kot je uvodoma pojasnil, omenjal v ekonomskem in ne v psihološkem smislu. Pred slovensko osamosvojitvijo je bil Maribor s svojo industrijo usmerjen na trge nekdanje Jugoslavije in nekdanje Sovjetske zveze ali pa Iraka: ti trgi so z osamosvojitvijo čez noč propadli. Država je sicer skušala s proračunskimi sredstvi reševati nekatera podjetja, npr. TAM, vendar se je izkazalo, da to ni mogoče. Prestrukturiranje je bilo za marsikatero podjetje boleče, vendar pa je že opazen pozitiven premik, predvsem kar se tiče zmanjševanja brezposelnosti, je bil optimističen Drnovšek. Sicer pa je po njegovih besedah razumljivo, da osrednja slovenska regija izstopa v pozitivnem smislu.
Z odgovorom Janša, ki je premiera opozoril, da pojem depresivnost izhaja iz psihologije in ne iz ekonomije, ni bil zadovoljen. Zato je od premiera želel odgovor na vprašanje, v čem bo ravnanje vlade v prihodnje drugačno od ravnanja v zadnjih desetih letih, da stanje v regijah, ki zaostajajo v razvoju, ne bo ostalo nespremenjeno. Drnovšek je opozoril, da je regionalni razvoj težaven povsod v svetu, mogoče pa je pričakovati izboljšanje trendov, saj imamo osnove za to, programi so že pripravljeni. Na tem področju se je treba čimbolje organizirati, da bo Slovenija lahko pridobila čimveč sredstev EU. Nobena država EU problema neenakosti v razvoju posameznih regij namreč ni rešila sama, ampak s pomočjo strukturnih sredstev EU, je poudaril Drnovšek.
Poslanke in poslanci so v nadaljevanju današnjega dela novembrskega zasedanja ministrom postavljali različna vprašanja. Ta so se med drugim nanašala na najnovejšo mlečno afero, pa tudi na nadzor zdravniških komisij, na podeljevanje izvoznih dovoljenj mesno predelovanim obratom, zaposlovanje za določen čas, itd. V zadnjem delu pa so predvsem opozicijski poslanci na ministre in druge predstavnike vlade naslovili vprašanja, povezana s stanovanjsko problematiko mladih, razmerami v zdravstvu oziroma domnevno kaotičnim stanjem v slovenskih bolnišnicah, pa tudi o izplačilih pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in toče v lanskem letu ter o domnevnih težavah volivcev, ki so predsednika države v prvem krogu volili na diplomatsko-konzularnih predstavništvih.
Tokrat tudi o razpisu refrenduma glede privatizacije Slovenskih železnic
Na dnevnem redu seje je tokrat 34 točk, med njimi tudi odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma o vladnem predlogu zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice. Ta odlok bodo poslanke in poslanci po napovedih potrdili že jutri, ko naj bi odločali tudi o predlogu opozicijskega poslanca Janeza Drobniča (NSi), naj državni zbor razpiše predhodni referendum tudi o predlogu zakona o invalidskih organizacijah. V zvezi s slednjim je dovolj podpisov za referendum sicer julija letos že zbral Svet invalidskih organizacij Slovenije, a referenduma zatem ni zahteval. Spomniti velja, da je matični odbor za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide Drobničevo pobudo zavrnil.
Bodo SŽ ostale celovite?
O zahtevi skoraj 60.000 volivk in volivcev, naj se še pred obravnavo zakona o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic na referendumu odloči o tem, ali bi to podjetje ostalo še naprej enovito ali pa bi ga razdelili na več delov in postopoma delno privatizirali, pa bodo državljanke in državljani po vsej verjetnosti odločali 12. januarja 2003. Vlada v omenjenem zakonu zaradi velikih izgub tega javnega podjetja predlaga njegovo temeljito reorganizacijo in delno privatizacijo, čemur pa sindikati odločno nasprotujejo.
Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje
Poleg omenjenega bodo poslanke in poslanci v tednu med 25. in 29. novembrom po nujnem postopku odločali o vladnem zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki ga je treba čimprej sprejeti zaradi uskladitve z evropskimi direktivami. Kolegij predsednika DZ je podprl nujni postopek tudi za obravnavo zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah ter za obravnavo že tretje novele zakona o jamstvu države za obveznosti domačega letalskega prevoznika za kritje škod, nastalih kot posledica vojne oz. terorizma ter o pogojih jamstva za tuje letalske prevoznike. S predlagano spremembo naj bi znova podaljšali dano jamstvo za Adrio Airways, ki se sicer izteče konec leta. Sicer pa bodo poslanke in poslanci po nujnem postopku odločali tudi o noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Na novembrski seji naj bi državni zbor dokončno odločil tudi o zakonu o invalidskih organizacijah, a le v primeru, če bo pred tem zavrnil že omenjeni Drobničev predlog za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o tem zakonskem predlogu, v tretji obravnavi pa so še: zakon o urejanju prostora, zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, novela zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi, novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Splošna razprava o dveh predlogih
Splošno razpravo bodo poslanke in poslanci na novembrskem zasedanju opravili le o dveh zakonskih predlogih, in sicer o zakonu o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb ter o zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Na drugo obravnavo pa čakajo: zakon o prekrških, novela zakona o državnem tožilstvu, zakon o varnosti na smučiščih, novela zakona o varstvu potrošnikov, novela zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, zakon o maturi, zakon o omejevanju porabe alkohola, novela zakona o žrtvah vojnega nasilja, novela zakona o železniškem prometu in zakon o graditvi objektov.
Poročilo varuha človekovih pravic
Na dnevnem redu - poleg treh ratifikacij mednarodnih sporazumov in mandatno-volilnih zadev - je tudi sedmo redno letno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2001, predlog zaključnega računa proračuna RS za leto 2000, resolucija o migracijski politiki RS ter predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS. Poleg naštetega bo državni zbor opravil še razpravo o odgovoru ministrice za gospodarstvo Tee Petrin na poslansko vprašanje Andreja Bajuka (NSi) v zvezi z nagradami članom uprave podjetja Elan.
