Z vstopom v EU se bodo tako spremenile tudi pristojnosti državnega zbora, ki je bil do zdaj edini zakonodajni organ v državi. S 1. majem bodo namreč večino pristojnosti prevzeli organi Unije. Pri tem bo s svojimi predlogi sodelovala le vlada.
S 50 glasovi za in sedmimi proti sprejet zakon opredeljuje in ureja način delovanja zakonodajne oblasti v pogojih članstva Slovenije v EU, zlasti glede razmerja med DZ in vlado, narekujejo pa ga marca lani sprejete ustavne spremembe. Te določajo, da v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, vlada o teh zadevah obvešča parlament, ta pa lahko sprejema stališča, ki jih vlada upošteva.
Preden bo vlada s svojimi predlogi odhajala v Bruselj, se bo morala posvetovati z državnim zborom. A le v tistih zadevah, ki bi tudi sicer sodile v njegovo pristojnost. Stališča, ki ji bo podal parlament, bo vlada morala upoštevati. A le do neke mere.
Stališča, ki jih bo sprejemal parlament bodo za vlado le politično zavezujoča. To pomeni, da bo vlada lahko ravnala tudi drugače, kot bi sicer ravnal DZ, vendar pa bo svoje odločitve in ravnanja morala pojasniti parlamentu.
Poslanke in poslanci državnega zbora so popoldan opravili tretjo obravnavo predloga zakona o sodelovanju med vlado in parlamentom v zadevah EU. Večina poslanskih skupin z izjemo SNS je predlagano zakonsko besedilo ocenila kot primerno za sprejem, ob tem pa so poslanci poudarili, da utegne praksa po 1. maju letos nakazati tudi potrebo po določenih izboljšavah.
Za tretjo obravnavo sta poslanski skupini SNS in NSi pripravili tri amandmaje, o katerih pa je parlament glasoval v okviru večernih zasedanj.