Sprejeli 'luknjasti' proračun

Poslanci so danes sprejeli proračun za prihodnji dve leti, z njim pa tudi ostale proračunske dokumente – zakon o izvrševanju proračuna ter odlok o programu prodaje državnega finančnega premoženja in letna načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države ter zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize.

Primanjkljaj se bo prihodnje leto še večal

Tako se bo prihodnje leto po sprejetem predlogu v državno blagajno steklo 8,6 milijarde evrov prihodkov, odhodki pa so načrtovani v višini 10,5 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 1,8 milijarde evrov, kar je pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Finančni minister Franc Križanič pravi, da namerava vlada tudi v letu 2010 voditi aktivno fiskalno politiko ter z državnim dolgom spodbujati gospodarsko rast. "Ko bo očitno, da bodo zasebne investicije začele zopet poganjati povpraševanje, bomo začeli z intenzivnimi izhodnimi strategijami," je napovedal že v ponedeljek ob začetku tridnevne razprave o proračunu.

Danes je poslanec SLS Franc Pukšič opozoril, da takšnega proračuna zaradi naraščanja brezposelnosti ne bo možno izvajati in bo treba pripraviti rebalans.

V letu 2011 se bodo proračunski prihodki zvišali na 8,8 milijarde evrov, odhodki pa malenkostno znižali na 10,4 milijarde evrov. S tem vlada načrtuje znižanje proračunskega primanjkljaja na 1,5 milijarde evrov oz. 4,1 odstotka BDP. Zaradi negotovih razmer je sicer težko delati napovedi in Križanič je že povedal, da bo vlada jeseni prihodnje leto pripravila spremembe proračuna za leto 2011, ki bodo vključevale predvidene strukturne reforme.

Vlada se bo lahko zadolževala

Zakon o proračunskem izvrševanju pa daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. Država se bo prihodnje leto lahko zadolžila za 3,6 milijarde evrov, leto pozneje pa za 2,6 milijarde evrov.

Opozicija ocenjuje, da vlada pripravlja potraten proračun s pretirano povečanim primanjkljajem. Na prihodkovni strani odraža zgolj vse zamujene priložnosti te vlade in te koalicije, da bi se ustrezno, preudarno in razumno soočila z gospodarsko krizo, je vladi očital Branko Grims (SDS).

Proračun je bil pripravljen ob predpostavki upočasnjene rasti pokojnin, plač javnih uslužbencev in socialnih transferjev. Kot predvideva zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize, se bodo ti izdatki iz javnih blagajn v letu 2010 usklajevali le za polovico zakonsko določene rasti. Omenjeni zakon dolča tudi, da se za prihodnje leto dogovorjena odprava tretje četrtine plačnih nesorazmerij javnih uslužbencev ne izvede. Poleg tega se uveljavitev sofinanciranja plačil staršev za varstvo otrok v vrtcih zamika za leto dni, na začetek leta 2011.

Opozicija zelo kritična

Ostro so mu nasprotovali opozicijski poslanci. Srečko Prijatelj (SNS) ga je označil za neumnost, Andreju Vizjaku (SDS) bi se morda zdel sprejemljiv, če bi vlada pri sebi izčrpala vse možnosti varčevanja, Radovan Žerjav (SLS) pa je protestiral, da se poskuša varčevati pri socialno najbolj šibkih.

Odlok o programu prodaje državnega finančnega premoženja v letih 2010 in 2011 vsebuje seznam tistih naložb, za katere vlada ocenjuje, da bi jih bilo primerno v naslednjem obdobju prodati. Na seznamu so deleži v 17 podjetjih, med njimi v Peku, Termoelektrarni Toplarni Ljubljana in vrsti vodnogospodarskih podjetij. Nadaljevale se bodo lahko tudi prodaje, ki so bile začete v preteklih dveh letih.

Letna načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države pa predvidevata, da bo država v prihodnjih dveh letih prodala 80 zemljišč, stavb in stanovanj v skupni okvirni vrednosti 58,8 milijona evrov.