Poslanci spraševali Mateja

Na rednem decembrskem zasedanju v državnem zboru so poslanci tradicionalno zastavljali vprašanja ministrom. Predsednik vlade Janez Janša pa bo pred poslance stopil v ponedeljek in takrat odgovarjal na njihova vprašanja.

Prvi na seznamu je bil notranji minister Dragutin Mate, ki je moral polagati račune o vlogi policistov med protesti proti družini Strojan, pa tudi tistih v Izoli.

Protesti so sicer postali v zadnjih mesecih zelo popularni, zaradi družine Strojan se je dvignila vsaka vas, naselje ali mesto, če jih je kdo le omenil kot možen novi dom Strojanov. V Izoli so rezultat volitev prav tako želeli določiti kar na ulici, na Jesenicah pa so nerazčiščene posle reševali s streljanjem. Opozicijo je zato zanimalo, kaj se dogaja z varnostjo v Sloveniji in kaj dela policija.

Notranji minister je zagotovil, da je vse pod kontrolo. "Primer Izola, primer Ivančne Gorice, primer Jesenice nimajo nobenega skupnega imenovalca. Policija se še vedno ukvarja z vsemi naštetimi primeri", je povedal Mate.

Miran Potrč, vodja poslanske skupine SD, je poudaril, da bi morala vlada razmišljati o tem, da je skupni imenovalec nezaupanje do oblasti.

Policija se še vedno ukvarja z vsemi naštetimi primeri, pravi Mate, ker pa je iz stranke, ki mu je zastavila vprašanje, tudi župan Kočevja, ki je nasprotoval ideji, da bi Strojane naselili v njegovo občino, je minister poudaril, da se ukvarjajo tudi s tem primerom.

"Celo organiziral je strukture civilne zaščite in zastonj delil hrano ljudem, ki so prišli na zborovanje. Policija seveda ta dejanja obravnava, jih bo okvalificirala in seveda tudi ukrepala", je poudaril minister.

Da si morda minister ni prebral magnetograma besed kočevskega župana, pa so poudarili v njegovi stranki. Kot je zatrdil Potrč, "v teh izjavah ni drugega kot poziv, da se ljudje zberejo, da bi zagotovili, da bi sedanja vlada, vi gospod minister in gospod Janša imeli enak odnos do vseh občin v Sloveniji."

Debate pa še ni konec, saj naj bi o delu policije poslanci še enkrat temeljito spregovorili na parlamentarnem odboru za notranjo politiko.

Vprašanja še iz drugih področij

Minister za promet Janez Božič pa je spregovoril o Slovenskih železnicah (SŽ), ki po besedah Matjaža Hana (SD) že tri mesece nimajo "prvega strojevodje." DZ pa mora tako rekoč čez noč sprejeti novelo zakona o železniškem prometu, ker je vlada zamudila dve leti in zakona ni dala pravočasno v proceduro.

Hanu je odgovarjal tudi pravosodni minister Lovro Šturm, in sicer na vprašanje, povezano z materialnimi oškodovanci II. svetovne vojne. Glede na obseg škode, ki je bila povzročena v II. svetovni vojni, bi bilo potrebno tudi za njeno delno povračilo zagotoviti precejšnja finančna sredstva, je dejal Šturm. Po njegovih besedah bodo začeli pripravljati zakon, v kolikor bo vlada uspela zagotoviti sredstva. Povedal je še, da je medresorska komisija za obravnavo vprašanj vojne škode ocenila, da bi bilo za delno povračilo materialne vojne škode, ki je bila med drugo svetovno vojno povzročena na zasebnem premoženju, smiselno nameniti 170 milijard tolarjev.

Poslanec LDS Slavko Gaber je svoje vprašanje vezal na spremembe uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008. Od ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana je želel izvedeti, kako se v številkah odraža njegova napoved, da naj bi univerze poslej dobile realno več denarja za študijsko dejavnost. Kot je odgovoril Zupan, so za celotno terciarno izobraževanje za naslednji dve leti namenili 16 odstotkov več sredstev - od 52,7 milijarde na 61,2 milijarde tolarjev. Delež za dejavnost visokega šolstva pa so v dveh letih povečali s 47 na 51,1 milijarde tolarjev: za leto 2007 za 2,2 milijarde in za leto 2008 za 1,7 milijarde tolarjev. To je 2,5 odstotka več od inflacije, ki jo je ugotovil UMAR, je odgovoril minister.

Prvič po razrešitvi z ministrskega položaja in vrnitvi v poslanske klopi je vprašanje zastavil Janez Drobnič (NSi). Ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivana Žagarja je spraševal o finančnih posledicah v zvezi z ustanavljanjem pokrajin. "Osebno trdim, da v osnovnem načelu je in mora ta operacija biti finančno nevtralna," je odgovoril minister.

Poslanke in poslanci so se ob današnjem začetku rednega decembrskega zasedanja lotili druge obravnave novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Z izjemo SNS so podporo noveli zakona napovedali v vseh poslanskih skupinah.

V državnem zboru so se dotaknili tudi vladne novele zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja. Svoje stališče k spremembam so predstavile zgolj koalicijske poslanske skupine in se vse pozitivno opredelile do predloga.

V okviru skrajšanega postopka pa so se poslanci in poslanke opredelili do novele zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Kot navaja vlada, je namen novele zagotoviti učinkovit sistem razreševanja odprtih vprašanj med kolektivnimi organizacijami - največkrat je bil v razpravi omenjen SAZAS - in uporabniki, zlasti glede določanja tarife.