Poslanci želijo dodatna pojasnila, Alstom pa upa, da bo Teš 6 dokončan

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je danes znova prekinil razpravo o predlogu zakona o državnem poroštvu za šesti blok šoštanjske termoelektrarne (Teš 6), s katerim bi država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke. Potem ko so predstavniki Alstoma za zaprtimi vrati odgovarjali na vprašanja poslancev, se je odbor odločil sejo prekiniti. Nadaljeval jo bo, ko bo dobil še dodatna pojasnila Termoelektrarne Šoštanj glede končne cene projekta.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Igor Šalamun je, preden so sejo zaprli za javnost, pojasnil, da bo ministrstvo zaprosilo Teš, glede na najnovejše podatke, ki so jih dobili od njih, in glede na pismo, ki so ga dobili iz Alstoma, še za določena dodatna pojasnila.

Alstom o 'pošasti' pred mediji ne želi govoriti

Ker je poslanec Gašpar Gašpar Mišič (PS) postavil vprašanje za predstavnike Alstoma, so sejo za nekaj časa po pričakovanjih zaprli za javnost, saj so se po pojasnilih predsednika odbora Andreja Širclja (SDS) tako dogovorili. Poslanca PS je zanimalo, ali je Alstom še pripravljen znižati ceno, če država podeli poroštvo, in za koliko so pripravljeni pri tem še popustiti. Predstavniki Alstoma sicer pojasnil medijem niso želeli dajati.

Je pa Gašpar Mišič ocenil, da se ima pri tej razpravi za gasilca, saj namreč gasijo požar iz vseh teh let za nazaj. "Vsi skupaj pri Tešu 6 so danes dali glavo kot noj v pesek. Ampak ritka gleda ven, tudi če glave ne vidimo. To je žalostna ugotovitev," je posvaril. Poleg tega pa je Mišič Teš označil za pošast, ki je večja od dinozavrov.

Po seji se je za medije odzval tudi Alstom. V družbi so poudarili, da so se v zadnjih tednih večkrat sestali z vodstvom Teša in si prizadevali dodatno podpreti projekt Teš 6. Hkrati upajo, da bodo ti dogovori pripomogli k pozitivni rešitvi glede financiranja omenjenega projekta. Drugih podrobnosti pa niso navedli.

Ustavitev pa bi podražila projekt

Prva moža HSE in Teša, Matjaž Janežič in Simon Tot, sta poslancem danes zagotovila, da končna vrednost projekta ne bo presegla 1,3 milijarde evrov, a kot kaže, ta zagotovila niso bila dovolj.

Janežič je uvodoma pojasnil, da bi začasna zaustavitev projekta ali dokončna zaustavitev bistveno podražila projekt. Že 60-dnevni suspenz z dobaviteljem glavne tehnološke opreme Alstomom povzroči preko 50 milijonov evrov dodatnih stroškov, 120-dnevni pa preko 75 milijonov evrov.

Če bi se prekinila pogodba, pa je treba dobaviteljem plačati pogodbene kazni in izpade dobičkov, Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta dali posojilo za projekt, bi se umaknili, vrniti bi morali že črpana posojila. V tem primeru bi bila potrebna dokapitalizacija HSE in Termoelektrarne Šoštanj (Teš), za Premogovnik Velenje pa bi potrebovali poseben zakon o zapiranju, je posvaril Janežič.

''Potrebujemo denarna sredstva''

Po Totovi oceni je projekt v časovni stiski in na kritični poti. "Potrebujemo denarna sredstva," je dejal in dodal, da je projekt stroškovno obvladljiv in ga je možno zgraditi v načrtovanem terminskem roku. Dodal je, da so slovenski dobavitelji doslej pri projektu zaslužili 180 milijonov evrov. "Ocenjujemo, da je lahko 20 do 25 odstotkov slovenskih podjetij angažiranih," je poudaril.

Želja namreč je, da se vključuje čim več slovenskih podjetij, in sicer po načelu prvi med enakimi, vendar morajo biti osnovni pogoji izpolnjeni. Z Alstomom so se po Totovih pojasnilih pogovarjali, da bi lahko bilo na gradbišču do 30 odstotkov slovenskih delavcev. "So še možnosti," je dodal.

Popraviti bi morali ceno premoga

Nekdanji prvi mož Teša Uroš Rotnik je odbor pozval, naj od Teša zahteva, da četrti noveliran investicijski program, ki je edini verodostojen dokument, pripravi tako, kot mora biti. Popraviti bi morali ceno premoga – ta bi morala biti čez vsa leta pri 2,25 evra na gigajoul, a se po njegovih pojasnilih iz tabele vidi, da je ta vsako leto višja.

Ravno tako je napačen datum končanja izvedbe – ta je namreč še vedno november 2014, medtem ko je slišati, da bo to leto 2015. "Treba je popraviti tudi največji problem," je opozoril Rotnik in dodal, da je to kredit EBRD. V četrtem investicijskem programu namreč piše, da je Teš črpal že 174 milijonov evrov v prvem polletju 2011, kolikor pa je njemu znano, je Teš črpal samo 82,5 milijona evrov.