Poslanci so za višje kazni za korupcijo in ostrejše pogoje pri odlogu kazni zapora

Državni zbor je danes obravnavnaval vladni sveženj zakonskih predlogov s področja pravosodja in predloga zakona o prikritih grobiščih. S 67 glasovi za in 19 proti so tako sprejeli novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki med drugim prinaša učinkovitejše pravno varstvo pravic obsojencev in zaostruje pogoje za odlog izvršitve kazni zapora. Ravno zaradi slednjega so noveli nasprotovali v SDS. Menili so, da je bila napisana za točno določeno osebo.

Kot je v današnji predstavitvi novele v DZ povedal pravosodni minister Goran Klemenčič, ta uvaja učinkovitejše pravno varstvo pravic obsojencev v primerih pritožb zaradi neustreznih bivalnih pogojev. Da je omenjeno varstvo potrebno, je s svojimi sodbami zoper Slovenijo opozorilo Evropsko sodišče za človekove pravice, v svojih letnih poročilih pa tudi varuh človekovih pravic.

Novela odpravlja nekatere administrativne ovire ter racionalizira opravljanje nalog pravosodnih policistov in sodnega osebja. Uvaja tudi elektronsko izmenjavo podatkov med sodišči in upravo za izvrševanje kazenskih sankcij.

Zaostruje pa tudi pogoje za odlog izvršitve kazni zapora. Odlog bo tako možen le v primeru bolnišničnega zdravljenja.

V današnji razpravi je večina poslanskih skupin novelo pozdravila. Da prinaša nekatere pomembne rešitve, so ocenili tudi v SDS, a napovedali, da je ne bodo podprli, ker da je bila napisana za točno določeno osebo, to je Igorja Bavčarja. Slednjemu je sodišče že dvakrat prestavilo začetek prestajanja kazni zapora iz zdravstvenih razlogov.

Zalezovanje in prisilno sklepanje porok bo odslej kaznivo

Poslanke in poslanci so z 86 glasovi za in enim proti sprejeli novelo kazenskega zakonika, ki med drugim kot kaznivo dejanje opredeljuje zalezovanje in prisilno sklepanje porok, novinarje pa razbremenjuje kazenske odgovornosti za objavo tajnih podatkov v primeru, ko javni interes prevlada nad javnim interesom po ohranitvi tajnosti podatka.

Po noveli bodo lahko funkcionarji kazniva dejanja zoper njihovo čast in ime preganjali le še z zasebno tožbo, pregon pa ne bo več mogoč na podlagi njihovega predloga (preko tožilstva).

Novela, ki so ji v današnji razpravi podporo napovedale vse poslanske skupine, uvaja tudi nov varnostni ukrep prepovedi komuniciranja ali približevanja žrtvam kaznivih dejanj.

Spreminja tudi pregon za kaznivo dejanje grožnje oziroma ogrožanja varnosti. Omenjeno kaznivo dejanje se je nekaj časa preganjalo z zasebno tožbo, po novem pa bo pregonljivo na predlog.

Novela tudi zvišuje višino kazni za korupcijska kazniva dejanja.

DZ sprejel zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev

Ljubljana, 9. julija - Poslanke in poslanci so danes s 44 glasovi za in 19 proti sprejeli zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanci NSi. Z zakonom se urejajo postopki do trenutka, ko se neko grobišče vpiše v register in se uvrsti v kategorijo vojnih grobišč.

Zakon naj bi po prepričanju predlagateljev pripomogel k izpolnjevanju civilizacijskih norm, kot so pokop po vojni pobitih, pravica do groba in pravica do spomina. Zakon ne posega v obstoječi zakon o vojnih grobiščih, saj ta obravnava registrirana vojna grobišča, zatrjujejo.

Poudarek zakona je na odkrivanju doslej prikritih vojnih grobišč, njihovi označitvi v naravi, vpisu v register vojnih grobišč in postavitvi spominskih znamenj v skladu z zakonom o vojnih grobiščih. V njem so poleg tehničnih postopkov za urejanje prikritih grobišč določene tudi pristojnosti komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

V parlamentarni razpravi so naklonjenost zakonu poleg predlagateljev namenjali tudi v SMC, v SDS pa ga niso niti podpirali niti mu niso nasprotovali. Preostale poslanske skupine mu ob nekaterih izjemah niso bile naklonjene.

Fabijan v DZ brez zadostne podpore za viceguvernerja Banke Slovenije

DZ danes ni potrdil imenovanja dosedanjega viceguvernerja Banke Slovenije Janeza Fabijana za nov mandat. Fabijan je namreč na tajnem glasovanju prejel le 45 glasov, potreboval pa bi jih 46. Proti je glasovalo 33 poslancev.

Fabijanu aktualni šestletni mandat poteče 10. septembra. Predsednik republike Borut Pahor je v postopku izbire novega viceguvernerja prejel tri prijave. Poleg Fabijana, ki ga je predlagal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, sta se na razpis prijavila tudi Tomaž Klemenc in Primož Simončič. Pahor je po opravljenem posvetovanju z vodji poslanskih skupin DZ v imenovanje predlagal Fabijana.

A navdušenja nad naborom kandidatov v majskih posvetovanjih ni bilo razbrati. Glasne pomisleke so že takrat izrekli v SD in SDS, kjer so mu tudi danes sodeč po obrazložitvah glasov odrekli podporo.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je tako obžaloval, da je imel Pahor na voljo po njihovem mnenju razmeroma šibek nabor kandidatov. Opozoril je, da nad Fabijanom še vedno visi dvom v pravilnost postopkov sanacije bank konec leta 2013, s čimer se še danes ukvarja več različnih organov. V SD menijo, da bi bilo prav, da se na najbolj odgovorna mesta v Banki Slovenije ne imenuje oseb, ki so bile povezane s temi zgodbami.

Še bolj ostri so bili v SDS. Vodja poslanske skupine Jože Tanko je tako naštel vse dogodke in posle v bančnem sistemu, ki so po prepričanju SDS sporni in na katere v stranki opozarjajo že dlje časa. Prav tako je zatrdil, da je Banka Slovenije omejevala parlamentarno preiskavo teh poslov.

V SDS so tako prepričani, da ni prav, da se odpravljanja slabih praks in nepravilnosti ter razkrivanja odgovornih za dogodke, ki so privedli do potrebe za obsežno davkoplačevalsko sanacijo bank, loteva z istimi ljudmi. Žal jim je tudi, da Pahor s to slabo prakso ni prekinil.

Predsednik DZ Milan Brglez mora zdaj o zavrnitvi imenovanja Fabijana takoj obvestiti Pahorja, ta pa ima nato 14 dni časa, da predsedniku DZ sporoči svojo odločitev o nadaljnjem postopku.

Svet Banke Slovenije skupaj šteje pet članov. V njem so poleg guvernerja Jazbeca ter viceguvernerja in namestnika guvernerja Fabijana še viceguvernerji Darko Bohnec, Stanislava Zadravec Caprirolo in Mejra Festić.

Ker se bo mandat viceguvernerju Bohnecu iztekel v začetku marca prihodnje leto, viceguvernerki Zadravec Caprirolo pa v začetku aprila, bosta jeseni stekla še postopka za iskanje kandidatov za njuni mesti.