Po fizičnih napadih na civilno-družbeno aktivistko Niko Kovač in poslanca Branka Grimsa je SDS na predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič naslovila zahtevo, naj Državni zbor vsakemu poslancu nemudoma zagotovi varno pot od parkirnega mesta v garažni hiši do svoje pisarne. A pobuda med ostalimi poslanskimi skupinami, kot kaže, ne uživa velike podpore.
Kot so sporočili iz poslanske skupine Gibanje Svoboda, se državljank in državljanov ne bojijo in se od njih ne želijo ograjevati, zato varovanja pred njimi ne potrebujejo.
"Ocenjevanje varnostnih razmer je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve oziroma Policije, zato zahteve po varovanju poslancev ne morejo biti odločitev političnih strank. Naša naloga je, da najostreje obsodimo vsakršno obliko tako verbalnega kot fizičnega nasilja in sovražnega govora, da smo zgled in s svojimi ravnanji spodbujamo strpnost, spoštljivost in kulturo dialoga, kar tudi počnemo," so še dodali.

Tudi v SD so prepričani, da se na temelju njihove funkcije poslancev Državnega zbora ne počutijo ogrožene in so zato pozivi za fizično varovanje poslancev nepotrebni. "So pa toliko bolj imperativni pozivi za preprečevanje sovražnega govora in negovanje solidarnosti v slovenski družbi," je opomnil vodja Poslanske skupine SD Jani Prednik.
Dodal je še, da Socialni demokrati ostro obsojajo nasilje, ki smo mu bili priče v zadnjih dneh. "Strpnost, solidarnost in medsebojno spoštovanje so ključne vrednote, ki jih vsakodnevno zagovarjamo z besedami, predvsem pa z vzgledom. Razumemo zaskrbljenost v luči napadov na poslance Državnega zbora Republike Slovenije in poziv stranke SDS za fizično varovanje poslancev. Globoko obžalujemo, da so tovrstni napadi v zadnjih dneh postali pravzaprav vzorec v naši družbi. Tudi v luči napadov na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač."
V tem kontekstu pa se moramo tudi opomniti, je še dodal Prednik, da so poslanci Državnega zbora predstavniki ljudstva in ogledalo naše družbe. "Zato moramo stremeti, da na družbo odsevamo pozitivne vrednote, ki so utemeljene na spoštovanju in spravi, ne glede na politično prepričanje. Žal pa opažamo, da je med predstavniki ljudstva vse več izražanja sovražnega govora, ki je nedvomno prispeval k ponavljanju nasilja v družbi in zastavil negativen vzgled."

Vida Čadonič Špelič, poslanka NSi, je povedala, da je tudi sama na poti od svojega avtomobila do Državnega zbora že bila tarča ogovarjanja skupine ljudi z neprimernimi opazkami, a se ji sprehod ob boku policista kljub temu ne zdi ustrezna rešitev. "Težko si predstavljam to policijsko spremstvo in mislim, da ga poslanci ne potrebujemo pri samem izstopu iz avtomobila in spremljanju po stopnicah." V NSI sicer pričakujejo, da bo vodstvo DZ še enkrat ocenilo varnostno situacijo in poskrbelo, da se bodo vsi v okolici DZ, ne samo poslanke in poslanci, počutili varno.
Nataša Sukič iz Levice je obsodila vsakršno nasilje, tako verbalno kot fizično, in opomnila, da se morajo predvsem poslanke in poslanci zavedati, da njihov sovražni govor v parlamentu, kadar se ga uporablja, odmeva v družbi in ima svoje učinke. "Podpiram ta posvet pri predsednici DZ, ampak mislim, da se moramo celostno pogovoriti – tako o tem, zakaj prihaja do takih ekscesov in tudi o tem, kaj moramo poslanke in poslanci narediti sami, da umirjamo strasti," je povedala. Sama si sicer ne predstavlja praktične izvedbe tega, da bi imeli vsi poslanci spremstvo do avtomobila in bi ga osebno odklonila, če bi ji bilo ponujeno.
Strokovnjak za varnostne sisteme: Logistično zahtevno, celo neizvedljivo
Pa je povečanje števila policistov in uvedba policijskega spremstva res rešitev za nedavne napade, ki so se zgodili? Ta rešitev je po mnenju poslanca SD Predraga Bakovića tudi logistično vprašljiva. "Poslanci imamo različne urnike, eden prihaja, drugi odhaja. Če bi se tega lotili na tak način, bi bilo treba zagotoviti stalno 24-urno prisotnost Policije."
Kar pa bi bilo zelo težko, če ne celo neizvedljivo, opozarja strokovnjak za varnostne sisteme Tomaž Čas, ki tudi sam ocenjuje, da posebno varovanje poslancev kot celotne skupine ni potrebno. Bolj smiselno bi bilo operativno pokrivanje, ki že poteka, malo ojačati, meni. "Na primer, da bi se Policija odločila, da bi kakšno uro, ko prihajajo poslanci, na kraju pojačala svoje obhode, torej z nekim preventivnim delom."
Kar pa je Policija neuradno že storila in varovanje v okolici parlamenta po nedavnih napadih okrepila.
Kaj pa gradnja posebnega predora?
Druga možnost dodatne varnosti, ki se znova omenja, pa je gradnja posebnega predora za poslance med garažo in parlamentom. A strokovnjaki se ob tem sprašujejo, ob bok katerim državam se postavljamo, če bomo Policijo na cesto postavljali tam, kjer ni potrebe, in če bomo gradili skrivne tunele.
"Potem bodo tudi ministri rekli, da je treba v vlado to narediti, imeli smo grožnje na sodiščih z nastavljenimi eksplozivi. Ali bomo same tunele še delali ali se bomo začeli obnašati samozaščitno?" se sprašuje Čas.
Tudi Sukičeva ni naklonjena predoru. "Dolžnost poslank in poslancev je, da se gibljemo na terenu in komuniciramo z ljudmi, ne pa, da smo neka posebna politična kasta, posebej varovana, ki se po nekih skrivnih predorih sprehaja z oboroženim policijskim spremstvom," je prepričana.
"To bodo morali povedati strokovnjaki za varnost. Jaz mislim, da bi bilo že dovolj, če bi policisti, ki stojijo pred DZ, ko slišijo, da so poslanke ali poslanci deležni kakšnih groženj, hitro pristopili zraven in ukrepali," pa je dejala Čadonič Špeličeva.

Pahor poziva k dvigu politične kulture
Primera obeh fizičnih napadov je pred dnevi komentiral tudi predsednik republike Borut Pahor. Pomembno je, da vsi obsodimo vse, verbalne in fizične napade, in to na vse. Med nami mora biti nek konsenz, da so meje svobodnega govora in da sovražni govor ni dovoljen, je dejal.
Rešitev za spiralo fizičnega in besednega nasilja vidi v dvigu politične kulture. "Če vzgojimo to notranjo potrebo, da bomo izpovedovali vse svoje razlike na spoštljiv način, bomo videli, da ti zakonski pregoni obstajajo samo za najhujše fizične in verbalne napade, ki seveda nimajo nobenega mesta v naši svobodni državi."
Razprava v DZ bo po počitnicah
V SDS menijo tudi, da je v okolici hrama demokracije treba začrtati celovito varnostno strategijo. Klakočar Zupančičeva je razpravo o možnih rešitvah napovedala po počitnicah. "Ali in na kakšen način se to lahko izvede, se moramo seveda pogovoriti s Policijo in Ministrstvom za notranje zadeve," je sporočila.
Opomnila pa je, da se morajo poslanke in poslanci prvi zavedati, da lahko z neprimernim govorom v ljudeh vzbujajo izrazito negativna čustva, ki lahko kulminirajo v fizični napad. "Še posebej nevarno je hujskaštvo, zato je nujno, da začnemo z besedami graditi, ne pa razdirati."
KOMENTARJI (728)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.