Malo delo je sprožilo burne odzive, zato je bila njegova usoda ves čas nejasna. Poleg študentov ga bodo lahko opravljali tudi upokojenci in brezposelni. Številni nasprotniki zakona so kritični prav do vključitve vseh treh skupin v isti zakon.
Že maja je zakon doživel študentske proteste, ki so se sprevrgli v izgrede. Pred državnim zborom so se malemu delu uprli tudi sindikalni predstavniki, ki napovedujejo vložitev veta. Predsednica Študentske organizacije Slovenije Katja Šoba je nazadnje napovedala, da so pripravljeni "uporabiti vse zakonske možnosti", da zakon ne bi zaživel.
Tako študentje kot sindikati opozarjajo, da bo malo delo le še pospešilo trend zaposlovanja v negotovih oblikah dela ter v nasprotju s svojimi cilji povečalo delo na črno. Največ prahu je dvignila 30-odstotna obdavčitev ter omejitve malega dela pri posameznem delodajalcu. Nasprotniki malega dela opozarjajo na škodo, ki jo take omejitve utegnejo povzročiti zlasti malim podjetnikom. Študentje bodo lahko opravljali največ 720 ur malega dela letno.
Nazadnje je malo delo razdelilo tudi poslance, tako v koaliciji kot v opoziciji. Večina v opoziciji je kritična do vključitve upokojencev, študentov in brezposelnih v isti zakon, spomnili so tudi na negativne posledice malega dela v tujini. Večina poslancev pa je malo delo pogojevala z zagotovitvijo ustrezne štipendijske politike.
Sprejeli so tudi dopolnila
Poslanci so sprejeli tudi dopolnilo koalicije k petemu odstavku četrtega člena zakona, s katerim so znižali število ur malega dela v mesecu pri delodajalcu, ki sicer nima zaposlenega nobenega delavca ali ima zaposlenega enega, na 180 ur (prejšnji predlog 360 ur). Pri delodajalcu, ki zaposluje več kot enega do vključno deset delavcev, pa se lahko opravi 360 ur malega dela.
Delodajalec, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, lahko nudi 720 ur malega dela, če zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, 1080 ur malega dela, če zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, pa se lahko opravi 1440 ur malega dela. Delodajalec, ki zaposluje več kot 100 delavcev, lahko nudi 2880 ur malega dela.
K 42. členu so sprejeli dopolnilo, ki določa, da strokovna komisija pripravi poročilo o izvrševanju in učinkih tega zakona za posamezno koledarsko leto, pri čemer se posebej izpostavi ocena učinkov tega zakona na opravljanje malega dela brezposelnih oseb.
Minister Svetlik: Zakon omogoča dodaten zaslužek
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik zagotavlja, da malo delo tistim, ki ga bodo opravljali, prinaša več socialne varnosti. Ohranja fleksibilnost trga dela, zajezilo bo delo na črno in tudi zlorabe študentskega statusa, še ocenjuje. Večkrat je poudaril, da je malo delo namenjeno skupinam, ki že imajo urejen primaren status in iz slednjega uživajo določene pravice. Zakon tako tem skupinam ničesar ne jemlje, temveč jim bo le omogočal dodaten zaslužek, je prepričan. Kot še pojasnjuje Svetlik, bo junija prihodnje leto zaživela zakonodaja, s katero ministrstvo med drugim povečuje denarne socialne pomoči, štipendije in tudi varstvene dodatke, ki jih denimo prejemajo upokojenci ob pokojnini.
SDM: Koalicija uzakonila otežen dostop do izobrazbe
V SDM menijo, da je bil v parlamentu sprejet zakon, ki bo velikemu številu družin še otežil preživetje, saj bo delo njihovih otrok močno omejeno, posledično bo nemogoče tudi pokrivanje visokih stroškov, ki jih prinaša študij. ''Očitno je cilj vladajoče elite, da čim bolj omeji dostop mladih do višje- in visokošolske izobrazbe ter nas vrne v čase, ko je bila izobrazba omogočena le premožnim," so prepričani. Upajo, da bo državni svet izglasoval veto na zakon. ''V nasprotnem primeru bomo v SDM začeli zbirati podpise za referendum in k zbiranju povabili vse mladinske organizacije.''
Po mnenju MSi so se poslanci, ki so se odločili za malo delo, študentom in dijakom zadali najhujši udarec do sedaj. ''Koalicija se je odločila za socialno bombo, ki bo kaj kmalu odjeknila med mladimi, ki so odvisni od študentskega dela. Študenti, dijaki in njihovi starši so pred socialnim brodolomom, v katerega pelje malo delo. Zakon o malem delu je poguben, saj bodo dostopnost do študija imeli le tisti, ki imajo premožne starše in otroci tako imenovanih tajkunov, ki jih vlada več kot očitno podpira.''
Ostri tudi v vrstah svobodnih sindikatov
Malo delo je napaka vlade, je pot v revščino in v prid povečevanju dobičkov delodajalcev, ki bodo z veseljem namesto za nedoločen čas zaposlovali preko napotnic, je prepričan predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Ob tem napoveduje predlog veta na zakon.
"Na malem delu delavci nimajo ne malice, ne regresa, ne odmora niti potnih stroškov in ne bolniških nadomestil," je dejal Semolič. Tisti, ki bo "enkrat stopil na ta vrtiljak, bo šel le proti breznu", še opozarja. Prepričan je namreč, da bo "usoda tistih, ki bodo vstopili v malo delo, zlasti brezposelnih in mladih, slaba. Bo pot v revščino".
Pravi odgovor na probleme bi bil namreč po njegovih besedah v tem, kako mladim in brezposelnim dati kakovostna delovna mesta. "Malo delo, malo pravic in veliko revščine," dodaja predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Kot je ponovil, bodo sindikati na državni svet vložili predlog za veto, da bo DZ o malem delu odločal z absolutno večino. Upanje je, še pravi Semolič, da bo razum vendarle prevladal tudi pri poslancih.
KOMENTARJI (329)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.