Poslanci proti poskusni dobi

Ustavna komisija ni podprla predloga za začetek postopka za spremembo 129. člena ustave, s katerim bi skupina 21 poslancev s prvopodpisanim Sašom Pečetom (SNS) sodnikom pred podelitvijo trajnega sodniškega mandata odredila poskusno dobo osmih let. Člani ustavne komisije so namreč, ne glede na mnenje predlagateljev, da bi omejitev sodniškega mandata pripomogla k odpravi sodnih zaostankov, sledili mnenju strokovne skupine za področje sodstva in vlade, da bi takšna rešitev ogrozila neodvisnost sodne veje oblasti.

Predlog za ustavne spremembe je v parlamentarno proceduro skupina poslancev vložila decembra lani. Poleg vseh šestih poslancev SNS je podpise pod pobudo dalo še devet poslancev SDS, štirje iz vrst NSi, eden iz SLS in poslanka madžarske narodnosti. Pobudniki predlagajo, da se ustava spremeni tako, da se 1. odstavek 129. člena glasi: "Sodnik se najprej imenuje za dobo osmih let, po preteku osmih let pa je lahko sodnik imenovan v trajni sodniški mandat. Zakon določa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev." Veljavni 129. člen preizkusne dobe ne omenja, ampak govori le o trajnem mandatu.

Predlagane spremembe je preučila strokovna skupina ustavne komisije za področje sodstva, ki jo sestavljata Tone Jerovšek in Lojze Ude. Strokovnjaka sta ugotovila, da predloga za začetek postopka ne kaže sprejeti, ker z njim ne bi dosegli ciljev, ki jih ta sprememba zasleduje. Predlog za uveljavitev osemletnega preizkusnega mandata, po katerem bi imel sodnik pravico potegovati se za trajni mandat, bi v primeru njegove uveljavitve ogrozil neodvisnost sodišč.

Kot je pojasnil Ude, je največji argument proti takšnim spremembam trditev, da bi tako omejevanje začetnega mandata ogrozilo neodvisnost sodnika, sploh pri imenovanju v državnem zboru. Ude je izrazil bojazen, da bi poslanci po poteku poskusne dobe pri imenovanju v trajni sodniški mandat ocenjevali vsebinsko odločanje sodnikov. Poleg tega pa trajnost sodniškega mandata ni vzrok za krizno stanje na področju sodnih zaostankov, še meni Ude.

Podobnega mnenja je tudi vlada, ki je v svojem stališču zapisala, da predlagana sprememba ni ne primerna ne potrebna, saj bi ogrozila neodvisnost sodstva. Poleg tega institut "poskusnega sodnika" ne bi prispeval k odpravljanju sodnih zaostankov, saj trajnost sodniške funkcije nikakor ni razlog za neaktivnost slovenskih sodnikov. Za vlado je primernejša rešitev uvedba novega 129.a člena, ki bi za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja uvedel možnost imenovanja sodnikov za določen čas, za dobo petih let. Takšen predlog ustavnih sprememb je vlada na današnji seji tudi potrdila.

Večina članov ustavne komisije se je strinjala s pomisleki strokovne skupine in vlade, zato so predlog ustavnih sprememb podprli le trije poslanci, proti pa jih je glasovalo sedem. Za sprejem predloga je sicer potrebna dvotretjinska večina. O sklepu ustavne komisije mora odločati še državni zbor, nato pa je pričakovati, da bo postopek za spremembo 129. člena ustave zaradi nezadostne poslanske podpore ustavljen.

Petletni sodniški mandat

Vlada je na seji pripravila predlog ustavnega zakona o spremembi četrtega poglavja ustave, ki predlaga nov 129.a člen. Besedilo novega člena predvideva, da so za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko izvoljeni sodniki za dobo petih let, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za pravosodje Lovro Šturm.

Predlagana sprememba omogoča imenovanje sodnikov za določen čas z namenom zagotavljanja z ustavo zagotovljene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Imenovanje sodnikov za določen čas za dobo petih let naj bi bilo mogoče le, če se ne more zagotoviti pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Sodnik, ki bi bil izvoljen za dobo petih let, naj bi imel v primeru, če kandidira za prosto sodniško mesto v roku treh let po izteku časa, za katerega je bil izvoljen, prednost pri izbiri med kandidati, ki ne opravljajo sodniške funkcije.