Državni zbor je ob ponovnem odločanju sprejel zakon o izvrševanju proračuna RS za leti 2003 in 2004, ki bo tako začel veljati z novim letom. Zanj je glasovalo 51, proti 17 poslancev (navzočih 72 poslank in poslancev), s tem pa so preglasovali odložilni veto, ki ga je v torek sprejel državni svet (DS).
"Prikriti" razlog za veto je bilo sprejeto dopolnilo k proračunu za prihodnje leto, s katerim je DZ sredstva za delo DS v prihodnjem letu znižal za kar 130 milijonov tolarjev - torej 23 odstotkov - in jih namenil za postavitev spomenika pripadnikom organizacije TIGR. Sprejetju zakona so tako kot že minuli teden nasprotovali predvsem opozicijski poslanci iz vrst SDS, NSi, SNS, sicer pa se je v razpravi izpostavilo zlasti vprašanje o vlogi in položaju državnega sveta ter odnosa državnega zbora do te institucije.
Preglasovanje odložilnega veta
Poslanci SDS in NSi so sicer opozorili na nestrpnost - predvsem LDS - do državnega sveta, jemanje sredstev za delovanje te institucije pa je po njihovi oceni nedopustno. V LDS trdijo, da namen dopolnila ni bil v slabšanju odnosov med obema institucijama, temveč so prepričani, da bi moral državni svet pri upoštevati rezerve, ki jih ima zadosti.
V imenu poslanskih skupin sta Janez Drobnič (NSi) in Branko Kelemina (SDS) pojasnila, da zakona o izvrševanju proračuna tudi pri vnovičnem odločanju ne bodo podprli. Nasprotno stališče je podal Zmago Jelinčič (SNS), ki je prepričan, da bi bilo potrebno državni svet ukiniti, "saj do danes ni naredil še niti ene pametne stvari, njegovi interesi so zelo sebični, dohodki pa povsem netransparentni". Državni svet pa je, tako Jelinčič, "slepo črevo slovenske parlamentarne ureditve".
Vodja poslanske skupine DeSUS Ivan Kebrič je bil prav tako kritičen do kolegov iz državnega sveta. Kot je povedal kolegom svetnikom, "bi si upal predlagati, da za polovično plačo ne bi bilo poslanca, ki ne bi šel na vaše mesto, dvomim pa, da bi šli vi na naše, čeprav za poslansko plačo."
Poslanci iz vrst SDS pa so se postavili na stran državnega sveta. Poslanec Branko Kelemina je prepričan, da se z nastalimi razmerami " kaže trenutna nestrpnost elite in še posebej LDS proti državnemu svetu. Mogoče zato, ker njim ne paše trenutna sestava".
Dorijan Maršič (LDS) je poudaril, da ni pričakoval, da bo to povzročilo toliko hude krvi, saj namen dopolnila ni bil poslabševanje odnosov med državnim zborom in državnim svetom. Kot je še spomnil Maršič, je za dopolnilo glasovalo kar 35 poslank in poslancev (le dva pa proti) iz vrst koalicije kot tudi opozicije. Dodal je, da so preučili delovanje državnega sveta in sredstva, namenjena zanj, ter videli rezerve, ki jih bo moral državni svet upoštevati v naslednjem mandatu.
Sušnik: DZ ne pozna dela DS
Plat DS ob nastalem sporu med parlamentom in svetom je v oddaji 24 ur pojasnil predsednik DS Jože Sušnik.
Sušnik meni, da pri zapletu med DZ in DS ne gre le za problem plač. Kot je poudaril, skuša državni svet (DS) "uresničiti voljo interesnih in drugih skupnosti in si prizadevati, da je zakonodaja ne samo na področju Slovenije, ampak tudi na evropskem področju, čim bolj kvalitetna".
Na vprašanje ali bo svet lahko deloval še naprej, kljub zmanjšanim dohodkom, je Sušnik dejal, da bodo v svetu pač morali "znatno skrčiti program", saj je DS s 130-imi milijoni prikrajšanega proračuna bistveno okrnjena sama dejavnost DS.
Glede predloga poslancev DZ, da bi DS kar ukinili, je Sušnik zatrdil, da poslanci ne poznajo dela svojih kolegov v svetu, saj so med seboj ločeni, je pojasnil. Kljub temu pa bi se kolegi v parlamentu lahko seznanili z delom sveta, kot je rekel Sušnik, "če bi si prebrali poročilo DS iz minulih 5-ih let, bi stvari drugače komentirali."
Vprašanje odnosa med državnim zborom in svetom
Odnosi med državnim zborom in državnim svetom so se po odločitvi DZ, da svetnikom zniža proračunska sredstva, zaostrili do te mere, da se je odločil posredovati predsednik DZ Borut Pahor. Kot je pred sklenitvijo izrednega zasedanja obvestil poslance, je v torek predsedniku državnega sveta Janezu Sušniku poslal pismo v zvezi z ureditvijo odnosov med obema institucija. Predsednika naj bi se tako čimprej sešla ter se pogovorila v dobro delovanja obeh institucij.
