Preiskovalna komisija DZ, ki jo vodi Aleš Rezar (Svoboda), v vmesnem poročilu med drugim ugotavlja, da je bil premier Robert Golob z operativno akcijo ruskih vohunov seznanjen 8. novembra 2022, zatem pa 6. decembra o njuni aretaciji, ko je to informacijo dobil celotni politični vrh. V vmesnem času ni bilo komunikacijske sledi med premierjem in direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joškom Kadivnikom, ki naj bi jo na zaslišanjih izpričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja Boštjan Lindav, navaja poročilo.
Premier tako ni mogel vplivati na izbiro datuma aretacije, prav tako pa ne vzdrži motiv, da je bil datum aretacije prestavljen, da ne bi zasenčil poreferendumskega dne, izhaja iz vmesnega poročila. Razpravo o javnem delu vmesnega poročila so poslanci opravili v sredo, danes pa so razpravljali še o tajnem delu poročila.
Za sprejem vmesnega poročila je glasovalo 35 poslancev Svobode. Za je bilo tudi pet poslancev SD in štirje poslanci Levice. Proti je glasovalo 22 poslancev SDS in sedem poslancev NSi. Proti so bili tudi Miha Kordiš (Levica) ter samostojna poslanca Dejan Kaloh in Mojca Šetinc Pašek.
Iz Svobode sta bila zadržana Uroš Brežan in Darko Krajnc, iz SD Bojana Muršič, prav tako sta bila vzdržana poslanca narodnosti Ferenc Horvath in Felice Ziza.
Sprejeli so tudi predlagan sklep iz vmesnega poročila v več točkah, ki premierja Goloba v celoti razbremenjuje očitkov o vmešavanju v delo Policije, prinaša pa ukrepe zoper Lindava in Bobnarjevo.
Sklepe je podprlo 38 poslank in poslancev, proti pa 31. Za je glasovalo 34 poslancev Svobode, trije poslanci SD in Janez Žakelj iz NSi.
DZ tako ugotavlja, da so premier Golob, direktor Sove Joško Kadivnik, direktor NPU Darko Muženič in zunanja ministrica Tanja Fajon pri razbitju vohunske mreže, kazenskem pregonu ruskih vohunov in izgonu ruskega diplomata delovali zakonito, odgovorno, skrbno in profesionalno. Ugotavlja tudi, da sta Bobnarjeva in Lindav v svojem pričanju z navajanjem neutemeljenih in neresničnih dejstev osebne politične in karierne interese postavila pred nacionalne.
Andrej Poglajen je v imenu poslanske skupine SDS dejal, da je vodenje komisije "v totalni kršitvi z vsemi demokratičnimi normami". Glede na to, "da se zakrivajo stvari in da predsednik vlade noče priti pričati pred komisijo", je napovedal, da bodo glasovali proti.
V NSi po besedah Janeza Ciglerja Kralja menijo, da je komisija pod vodstvom poslanca iz vrst Gibanja Svoboda ugotovila pričakovano, in sicer "da predsednik vlade in predsednik stranke Gibanje Svoboda ni kriv". Kot je dejal, bodo glasovali "proti taki zlorabi politične preiskovalke".
"Opozicijski poslanci so danes na zaprtem delu seje jasno dokazali, da niti vsebine poročila ne poznajo dovolj podrobno, da bi lahko ustvarjali kakršnekoli zaključke," je po drugi strani dejal Rezar. Ob tem je dodal, da ne drži, da predsednik vlade noče pričati, ampak sam "ni popustil zlorabam s strani opozicijskih poslancev preiskovalne komisije, da bi na podlagi lažnih navedb zasliševali predsednika vlade".
Ker po besedah Janeza Žaklja (NSi) še vedno prihaja do nerazjasnjenih, nasprotujočih si dejstev pri pogovoru, ki je bil opravljen z direktorjema Sove in NPU, bo komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) oz. sam kot njen predsednik zahteval dokumentacijo, ki je zaradi predkazenskega postopka niso dobili.
Medtem je samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek poslance opozorila, da jih sklepi navajajo h kaznivemu dejanju. Kot je pojasnila, bodo zaradi krivega pričanja kazensko ovadili osebo, pri čemer to krivo pričanje v poročilu ne v javnem ne v tajnem delu ni nikjer izkazano.
Lindav: To je le zaključek prvega polčasa
Znova se je odzval tudi odvetnik Bobnarjeve Luka Švab. "Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Tako vsaj piše v Ustavi Republike Slovenije. Vsak je odgovoren za svojo vest in ravnanje, najprej pred samim seboj in tudi pred drugimi. S stranko bova uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito njenih temeljnih človekovih pravic, ki so ji bile, tako kot tudi Boštjanu Lindavu, kršene v tem, po našem mnenju montiranem in maščevalnem postopku Komisije, z vmesnim poročilom, polnim manipulacije in neresnic. Prav tako bova uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva za ugotavljanje odgovornosti vpletenih. Danes so bila načela pravne države, na katera se vsi tako sklicujejo, grobo poteptana. Ostati zvest resnici in vrednotam je vedno najmočnejši odgovor na laži. Resnica in pravica, pa če jo še tako teptajo in skrivajo, prej ali slej pride na dan. Tudi v tem primeru bo tako," je zapisal.
Prav tako se je drugi dan zapored na dogajanje v DZ odzval tudi Lindav. Zapisal je, da potrditev bistvenih ugotovitev in sklepov Rezarjeve komisije predstavlja zaključek prvega polčasa procesa, "ki so ga zaznamovale procesne zlorabe, neobjektivnost in kršenje temeljnih pravic". Napovedal je, da bo v nadaljnjih postopkih uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito svojih pravic in dokazovanje odgovornosti vpletenih.
Zapisal je, da ga rezultat glasovanja ne preseneča. "Ne glede na vse se mora javnost zavedati, da v tem primeru ne gre za Boštjana Lindava in Tatjano Bobnar, ampak gre za vprašanje politične neodvisnosti represivnih organov, enakih pravic v postopkih pred državnimi organi, procesno varstvo temeljnih pravic in načela pravne države."
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.