DZ je z 42 glasovi za in 12 proti sprejel predlog letošnjega državnega proračuna. V skladu s predlogom vlade se bodo letošnji proračunski izdatki zmanjšali za 12,5 milijarde tolarjev na 1437,1 milijarde tolarjev, medtem ko bodo prilivi v državno blagajno letos znašali 1366,6 milijarde tolarjev, kar je 28,2 milijarde tolarjev manj od sprva načrtovanega. Pri tem je DZ podprl dve od petih vloženih dopolnil, s katerima je zagotovil dodatnih 349 milijonov tolarjev za izvajanje javne gozdarske službe ter 40 milijonov tolarjev za investicije v trboveljski bolnišnici.
Opozicija nasprotovala rebelansu
V razpravi o rebalansu državnega proračuna za letošnje leto so predlagane spremembe podprle poslanske skupine vladajoče koalicije LDS, ZLSD, SLS in DeSUS, nasprotovali pa so mu poslanci opozicijskih poslanskih skupin SDS, NSi, SMS in SNS. V razpravi je bilo večkrat slišati vprašanje, zakaj se je vlada odločila za pripravo dvoletnega proračuna, ko pa ga je treba popravljati že pol leta po sprejetju. Opozicijske poslanske skupine pa so tudi menile, da je rebalans zastavljen preveč optimistično, in da bi morala vlada namesto krčenja odhodkov nekaj storiti na prihodkovni strani proračuna.
Sicer pa je Andrej Bajuk (NSi) v razpravi ponovno opozoril na netransparentnost javnih financ. "Poslanci ne moremo ugotoviti pravega stanja javnih financ, saj je nekdanji finančni minister Anton Rop spremenil računovodske smernice," je poudaril Bajuk. Opozoril je, da je vlada za obravnavo proračuna decembra lani prikazala višje prihodke od dejanskih. Poleg slabših makroekonomskih razlogov so po njegovem mnenju na 28 milijard tolarjev nižje proračunske prihodke, ki so vplivali na zmanjšanje odhodkov in povečanje primanjkljaja, vplivali tudi nekateri dogodki iz leta 2002. Eno takšnih so tudi zapadle obveznosti iz leta 2002 in odločba ustavnega sodišča, ki je naložila izplačilo premalo izplačanih plač. Največji izpad proračunskih prihodkov je povzročilo znižanje davčnih prihodkov, kjer se za 15 odstotkov povečujejo zgolj prihodki od dobička pravnih oseb. Predsednik NSi je tudi opozoril, da je proračunska poraba še vedno nerealno načrtovana, izpostavil pa je tudi problem davčnega dolga, ki se je od leta 2000 do leta 2003 povečal za več kot sto odstotkov.
Za razliko od Bajuka, ki je v razpravi opozoril na prihodkovno stran proračuna, pa se je Andrej Vizjak (SDS) osredotočil na odhodkovno stran. "Iz rebalansa je jasno, da se z njim prikriva proračunski primanjkljaj, neupravičeno pa tudi znižuje vlaganja v bolnišnice in srednje šolstvo ter za sofinanciranje lokalne infrastrukture, sanacijo velikih plazov in pomoči šolajočim," je dejal Vizjak. V SDS poudarjajo, da si vlada z rebalansom ne bi smela privoščiti tako korenitih sprememb proračunskih odhodkov. Namesto da zmanjšuje proračunske odhodke, bi več pozornosti morala nameniti prihodkovnemu delu proračuna, je še dejal Vizjak, ki je poudaril, da njihova poslanska skupina predlaganega rebalansa ne bo podprla.
Vodja poslanske skupine SMS Igor Štemberger se je vprašal, kakšen je smisel sprejemanja dvoletnih proračunov, če je treba proračun popravljati že komaj pol leta po njegovem sprejetju. Ker je rebalans naravnan v zmanjševanje investicij, pa se bo veliko breme letošnjega proračuna in rebalansa odrazilo šele v prihodnosti, je še poudaril poslanec SMS.
Sašo Peče (SNS) je vladi očital, da vodi izključno enodnevno politiko. Posledica je, da so javne finance v nezavidljivem položaju, zato se v nacionalni stranki bojijo, da bo Slovenija v nekaj prihodnjih letih dobila stečajnega upravitelja v okviru EU, saj ji ne bo uspelo izpolniti konvergenčnih kriterijev. Ukrepe, ki jih vlada predlaga v okviru rebalansa, je Peče označil za dolgoročno brezpredmetne. Sprejem rebalansa bo po njegovem prepričanju še dodatno potrdil težnjo po novem zadolževanju ter povečanju proračunskega primanjkljaja.
Vodja poslanske skupine koalicijske SLS Janez Podobnik je poudaril, da se je kljub dobremu namenu pri pripravi dvoletnih proračunov vlada tega lotila ob nepravem času, saj makroekonomske razmere za to niso primerne. Prav zato bi bilo po Podobnikovem mnenju dobro, da bi razmislili o smiselnosti priprave dvoletnih proračunov. V SLS sicer pozdravljajo projekt deindeksacije, ki ga je začel finančni minister, ter zamrznitev poslanskih plač. SLS bo predlagani rebalans podprla. Podobnik je izrazil upanje, da ne bodo obtičali na mestu, kar bi nehote pripeljalo v resnejšo gospodarsko krizo.
LDS v celoti podpira predlagani rebalans proračuna, je povedal Ciril Pucko. "Sprejem rebalansa bo omogočil nadaljevanje vodenja konservativne politike vlade, zniževanje inflacije, nadaljevanje sorazmerno ugodne gospodarske rasti ter vzdrževanje socialne ravni prebivalstva," je dejal Pucko. Zato bodo poslanke in poslanci LDS predlagani rebalans podprli in s tem poskušali prispevati, da bo Slovenija leta 2004 pripravljena na vstop v EU, je povedal Pucko. Poleg tega pa vlada z rebalansom sledi tudi stalnim očitkom opozicije po zniževanju izdatkov za blago in investicije, hkrati pa ohranja raven izdatkov za vse vrste socialnih prejemkov.
Tudi ZLDS bo predlagani rebalans podprla, je povedal Leopold Grošelj. Poslanke in poslance njegove stranke pomirja zagotovilo finančnega ministra, da z deindeksacijo ne bodo prizadeti "najnižji sloji prebivalstva", kar bi bilo za ZLSD nesprejemljivo. Sicer pa tudi predlagani rebalans ne prinaša pomembnejših premikov pri zaposlovalni politiki. Za povečanje zaposlenosti bodo v prihodnosti potrebna dodatna sredstva, in sicer predvsem za dolgotrajno brezposelne in težje zaposljive, je napovedal Grošelj. Grošelj je še enkrat opozoril, da "smo se le stežka izognili zamrznitvi različnih socialnih transferov in pomoči, kar bi najbolj prizadelo najnižje sloje prebivalstva".