Kdo je kriv za tajkunizacijo?

V DZ so zaključili razpravo o koncentraciji kapitala v Sloveniji. Tako so obravnavali poročila o aktivnostih vlade na tem področju. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je poročal poslancem, je povedal, da je "vlada s številnimi ukrepi sledila priporočilom DZ in še bomo predlagali sistemske spremembe zakonodaje“.

Vizjak je še poudaril, da sta vlada in parlament v svojem delovanju omejena in da so v preteklosti na največ težav naleteli pri nadzornih institucijah. "Žal je bilo za to treba spremeniti vodstva Agencije za trg vrednost papirjev in Urada RS za varstvo konkurence. Dolgoletna direktorja sta bila sistemska zavora za delovanje pravne države. Upam tudi na učinkovitejše in hitrejše delo sodne veje oblasti," je povzel Vizjak.

Po njegovih besedah je morala vlada dodatno prilagoditi nacionalno zakonodajo, predvsem specifikam tranzicije gospodarstva. Med ukrepi na tem področju je naštel zaostritev in razširitev veljavnosti prevzemne zakonodaje, omejitev vloge posameznika v nadzornih svetih, spremembe zakonodaje, vzpostavitev večje vloge malih delničarjev, krepitev vloge nadzornih institucij in vzpostavitev preglednejše sistemske ureditve. "V prihodnje pa podpiram ustanovitev finančne policije in centra za IT forenzike," je izpostavil minister.

Opozicija meni, da je seja nepotrebna

Poročilo vlade ne ustreza niti 1. niti 10. točki sklepov, sprejetih na 37. izredni seji DZ, je povedal poslanec Zares Vili Trofenik, „saj ni celovito in ni nastalo v sodelovanju s pristojnimi institucijami, razen Urada za varstvo konkurence“.

Trofenik meni, da poročila tudi kvalitativno ni možno sprejeti, saj je več kot polovica teksta kopiranega iz sklepov 37. izredne seje. „Razen ministrstva za kulturo, ki je poročalo o konkretnih sklepih.“ Trofeniku se zdi problematično tudi izpostavljanje slabega sodelovanja s tožilstvom in drugimi institucijami, ki naj bi bile neodvisne. Meni še, da se ni možno sprenevedati in valiti krivdo na prejšnje vlade, ki so seveda tudi sokrive. „Če bi vlada to zaustavila bi bila pesem čisto drugačna“.

Poslanec SD Dušan Kumer pa je povedal, da današnja seja ni bila potrebna. Meni, da je seja le predvolilna poteza. Vlada bi po njegovem morala priti s poročilom kaj je naredila in eventualnim predlogom dodatnih ukrepov. Meni tudi, da so mediji dejansko opravili levji delež pri odkrivanju afer. Dodal je tudi, da je večina stvari nastala v mandatu te vlade. 26 prevzemov je potekalo v času te vlade, v nadzornih svetih bank pa sedijo „prominentni“ člani vladajoče koalicije, je opozoril.

Grims tako meni, da do teh odkritij prej ni prišlo, ker neodvisne institucije niso delovale neodvisno. Ko pa so zamenjali vodje pa so začele kapljati informacije. Grims je še zaključil, da morajo biti brezpogojno vsi enaki pred zakonom in da je do tja treba še priti, "čeprav smo na pravi poti".

Sicer se je glede točke o koncentraciji kapitala v Sloveniji zapletlo že v četrtek, ko so opozicijski poslanci na novinarski konferenci povedali, da še niso dobili podatkov iz Banke Slovenije, ki naj bi jih potrebovali za razpravo v DZ. Poslanci Vili Trofenik (Zares), Milan Petek (LDS) in Breda Pečan (SD) so od Banke Slovenije (BS) namreč zahtevali, da jih do ponedeljkove izredne seje državnega zbora (DZ) seznani s podatki o kreditih, najetih za financiranje menedžerskih odkupov. Poslance opozicije zanima predvsem to, ali je država ravno preko bank v državni lasti omogočila menedžerske prevzeme podjetij.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je zavrnil možnost, da bi država preko državnih bank omogočila tajkunizacijo, saj „ima nadzor nad delovanjem bank po zakonu Banka Slovenije, ki je neodvisna institucija“. Dodal pa je, da je bilo slišati, da je predvsem Ljubljanska banka omogočila s svojimi garancijami nakup deležev Pivovarni Laško. "Vendar naj bi to storil predsednik uprave, brez vednosti nadzornega sveta,“ je dodal.

Iz Banke Slovenije pa so za 24ur.com sporočili, da vse informacije, pridobljene pri opravljanju nadzora ali drugih poslov za Banko Slovenije, varujejo kot zaupne. Zaupnih informacij, ki se nanašajo na individualne podatke, tako ne morejo razkriti drugače kot v obliki povzetka.

Poslanci tudi o plačnem sistemu in socialnih zakonih

Po nujnem postopku bo DZ sprejemal novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki jo je minuli teden predlagala vlada. Pri tej noveli se je že pretekli teden zapletlo, saj so ji sindikati ostro nasprotovali in napovedovali celo možen preklic kolektivnih pogodb, stavke in ustavne presoje zakona.

Državni zbor bo na seji tudi razglasil izide posvetovalnega referenduma o ustanovitvi pokrajin. Poročilo o izidu glasovanja kaže, da so se volivci ob 10,94-odstotni udeležbi v 11 referendumskih območjih izrekli za predvideno pokrajino, le v predvideni Osrednjeslovenski in Južnoprimorski so glasovali proti.

Na zahtevo skupine poslancev iz vrst opozicije in DeSUS pa so poslanci opravili tudi splošno razpravo o dveh zakonskih predlogih s socialnega področja, ki jih je predlagala poslanka Lipe Barbara Žgajner Tavš. Gre za novelo zakona o socialnem varstvu ter novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Obema predlogoma vlada nasprotuje.

Razprava bo trajala do zgodnjih jutranjih ur

Razprava se bo po pričakovanjih zavlekla do zgodnjih jutranjih ur. Sejo je sicer predlagala opozicija, koalicija pa je dodala točko, na kateri vlada poroča o aktivnostih na področju koncentracije kapitala v Sloveniji. To nalogo ji je namreč naložil državni zbor na 27. izredni seji, ki je bila v začetku junija.