DZ podprl novelo o kazenskem postopku, prepoved frackinga pa niti v tretje ni dobila podpore

Za to, da je predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu primeren za nadaljnjo obravnavo, je danes glasovalo 48 poslancev, proti pa jih je bilo 36. Poslance opozicije skrbi, da zakon omogoča politični nadzor nad državnim premoženjem, v SDS pa so obljubili, da bodo sprejeli dobre predloge izboljšav.

Finančni minister Andrej Šircelj je v torkovi razpravi v DZ spomnil, da v Sloveniji pokojninska blagajna letno zbere 17 odstotkov manj, kot znašajo odhodki za pokojnine. Ta manjkajoča sredstva nadomesti državni proračun, v letu 2019 približno milijardo evrov. "Namen demografskega sklada je torej /.../ razbremenitev proračuna, da se s proračunom lahko izvajajo socialne, razvojne, investicijske in druge politike države," je podčrtal.

Vlada s predlogom zakona predlaga zagotovitev čim večjega premoženja sklada z lastniško in upravljavsko konsolidacijo kapitalskih naložb, akumulacijo premoženja sklada v višini 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin, plačevanje 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov morebitnih kupnin v pokojninsko blagajno, zagotavljanje sredstev za sofinanciranje ukrepov družinske politike v višini 10 odstotkov dividend in zagotavljanje sredstev za sofinanciranje politike za skrb za starejše v višini 10 odstotkov dividend.

V torkovi razpravi so se poslanci opozicije in koalicije strinjali, da je rešitev za zagotavljanje ustreznih pokojnin nujna. A medtem ko koalicijske stranke ocenjujejo, da je predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu dobra osnova, se opozicijske stranke s tem ne strinjajo.

Sprejeli novelo zakona o kazenskem postopku

DZ je s 43 glasovi za in 36 proti sprejel novelo zakona o kazenskem postopku. Novela med drugim vsakomur daje pravico dostopa do podatkov iz tožilskih in sodnih spisov v kazenskih zadevah na podlagi zakona o informacijah javnega značaja, če za to ni zadržkov. Določa tudi, da mora tožilec odločitev o kazenski ovadbi sprejeti najpozneje v 90 dneh.

Po besedah ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič novela zagotavlja pravno podlago za delovanje evropskega javnega tožilca v Sloveniji, ko gre za pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU.

Tožilcem omogoča združevanje zadev v predkazenskem postopku, kar naj bi povečalo ekonomičnost odločanja tudi pozneje, v sodni fazi postopka, podaljšuje pa tudi časovno obdobje, po katerem je treba na sodišču glavno obravnavo začeti znova, in sicer s treh na šest mesecev.

Novela uvaja dolžnost pritožbenega sodišča, da opravi glavno obravnavo, določa tudi možnost videokonferenčnega opravljanja narokov.

Na predlog SDS in NSi je bilo že na odboru za pravosodje sprejeto dopolnilo, po katerem lahko v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah. To je v svojem mnenju pozdravila tudi informacijska pooblaščenka.

Po pojasnilih vlade in koalicijskih poslancev je bila takšna določba potrebna zaradi majske odločbe vrhovnega sodišča, ki je določila, da zakon o informacijah javnega značaja ne velja za vpoglede v tožilske in sodne kazenske spise. Nekatera sodišča in organi pa po njihovih navedbah zdaj odločitev napačno razlagajo tako, da zainteresiranim tretjim osebam ne dovolijo več niti vpogleda v pravnomočne sodbe.

Nova ureditev je v opoziciji naletela na precej nasprotovanja, zato so LMŠ, SD, Levica in SAB predlagale dopolnilo, s katerim bi sporni del člena črtali, a dopolnilo na glasovanju ni dobilo podpore.

Po mnenju Tine Heferle (LMŠ) bo predlagana rešitev občutno zmanjšala pravno varnost oseb, ki jim je kaznivo dejanje šele očitano, pa tudi samih žrtev kaznivih dejanj. "Vsak novinar bo namreč lahko dostopal do podatkov iz kazenskega spisa," je dejala. Na drugi strani je Blaž Pavlin (NSi) opozoril, da sprejeta rešitev ne pomeni, da bodo tisti, ki bodo želeli informacije iz kazenskih spisov, te tudi avtomatično prejeli. Ne bodo jih prejeli, če bi razkritje podatkov škodovalo kazenskemu pregonu ali bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, kar kot izjemi pri dostopu določa zakon o dostopu do informacij javnega značaja.

Novela tudi določa, da mora državni tožilec po prejemu kazenske ovadbe ukrepati brez odlašanja in se v 90 dneh odločiti, ali bo ovadbo zavrgel ali bo zahteval preiskavo ali pa bo vložil obtožni akt. Ob tem je bilo v razpravi slišati pojasnila, da trenutno povprečni čas odločanja tožilca o zadevi znaša okoli 45 dni. Tako naj bi bil 90-dnevni rok določen predvsem za primere, ko do odločitve tožilca ne pride dlje časa.

Novela uvaja tudi možnost podajanja ločenih mnenj vrhovnih sodnikov, kadar ti odločajo o zahtevi za varstvo zakonitosti.

Prepoved frackinga niti v tretje ni dobila dovolj podpore

Že tretjič pa so poslanci glasovali tudi o predlogu novele zakona o rudarstvu, ki bi prepovedal fracking v Sloveniji. In tudi v tretje predlog zakona, ki so ga pripravile Levica, LMŠ, SD in SAB, ni dobil zadostne podpore. Proti predlogu je glasovalo 41 poslancev, prav toliko jih je bilo za. 

Fracking je "umazana tehnologija, ki se v tujini izkazuje za uničujočo za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva," je v imenu predlagateljev v torkovi razpravi poudarila Nataša Sukič iz Levice. Spomnila je, da si britanski Ascent Resources prizadeva dobiti vsa potrebna dovoljenja za uporabo te tehnologije pri pridobivanju zemeljskega plina v Petišovcih.

"Skoraj identični zakon smo torej obravnavali že dvakrat," je priznala Sukičeva. Pri tem je k zakonski prepovedi frackinga pozvala Občina Lendava, k temu pozivajo okoljevarstvene nevladne organizacije, pa tudi prekmurska civilna iniciativa. "Zato v Levici skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami vztrajamo," je dejala. "Vlada fracking v Petišovcih na tiho podpira," je prepričana.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je poudarjal, da se vladi besedilo predloga ne zdi ustrezno tudi zato, ker predlaga, da ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemičnih primesi pod tlakom. Dopušča pa vbrizgavanje vseh ostalih medijev. Ob tem je vbrizgavanje določene količine vode z dodatki nujni sestavni del pridobivanja nafte in zemeljskega plina, pa tudi vrtanja vodnjakov, je dejal. Besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in tudi ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice, je nadaljeval Mihelič. "Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo novelo zakona o rudarstvu in jo pošilja te dni v javno obravnavo," je pojasnil.