Poseg v omrežnino: DZ poslal predlog zakona v nadaljnjo obravnavo

Po predlogu zakona bi se tarifne postavke za obračunsko moč v višji, zimski, sezoni v časovnem bloku 1 znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2. Poleg tega se omrežnina za presežno obračunsko moč v višji sezoni za časovni blok 1 gospodinjskim odjemalcem ne bi obračunala.

Ukrep bi veljal za januar in februar letos. Izpad pobrane omrežnine, ki bi nastal, pa bi se pokril v breme omrežninskih presežkov družbe Eles.

Da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 44 poslancev Svobode, SD in Levice, proti sta bila poslanca Levice Miha Kordiš in nepovezani poslanec Dejan Kaloh. 

Černač: Vlada se s predlogom strelja v koleno

Miroslav Gregorič (Svoboda) je v imenu predlagateljev dejal, da veljavni sistem tarif deluje zaviralno za zeleni prehod. Povprečni gospodinjski odjemalec, ki nima merilnika trenutne moči, veljavne metodologije obračuna električne energije že spričo njene kompleksnosti ne more razumeti, zato ne more prilagajati odjema, je poudaril.

Ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ glasoval še danes. Podporo so mu napovedali v poslanskih skupinah koalicije, ne pa tudi SDS in NSi. Zvonko Černač (SDS) je dejal, da zakon ne rešuje ničesar, Janez Žakelj (NSi) pa je menil, da gre za nesistemske in protiustavne rešitve, ki ne rešujejo bistva problema, pač pa le za kratek čas blažijo negativne učinke novega obračuna omrežnine.

Po Černačevih besedah se vlada in koalicijski poslanci s predlaganim zakonom streljajo v koleno. "Gre za popolnoma zmedeno in nepremišljeno ravnanje, ki bo povzročilo tudi znaten izpad sredstev," je dejal. Predlagatelje je vprašal, zakaj bi znižali omrežnino samo za dva od štirih mesecev v višji sezoni in zakaj samo za gospodinjstva, ne pa tudi za gospodarstvo.

Oba sta spomnila, da so v opoziciji že veliko pred uveljavitvijo nove metodologije oktobra lani opozarjali, da ni primerna, da je za uporabnike neprijazna, in da je nepoštena. A vse predloge opozicije, da je treba sistem poenostaviti in ga približati uporabnikom, predvsem pa zagotoviti pravičen sistem obračuna omrežnine brez dodatnih stroškovnih obremenitev, je koalicija večkrat zavrnila, je dejal Černač.

Teodor Uranič (Svoboda) je o obravnavanem predlogu koalicije dejal, da je to zakon za ljudi. "To je zakon, ki bo popravil sistem, da bo pravičnejši," je dejal. Ljudem bo dal po njegovih besedah videti, da ima trajnostna investicija dolgoročno podporo države z vidika doseganja podnebnih ciljev.

Jani Prednik (SD) je spomnil na evropsko direktivo, po kateri morajo biti tarife nediskriminatorne in temeljiti na dejanskih stroških. "Trenutna metodologija pa te pogoje krši," je dejal. Država ima zato pravico, da poseže v omrežnino, ki je sicer v pristojnosti neodvisnega regulatorja, to je Agencije za energijo. Novi sistem je za uporabnike zelo zapleten, nejasen in neutemeljen, je pojasnil predlog za njegovo začasno spremembo.

Nataša Sukič (Levica) je dejala, da s predlaganim zakonom Agenciji za energijo ne odrekajo pravice določanja metodologije. A hkrati jo je pozvala, naj razmisli o velikem razkoraku v tarifah tako med višjo in nižjo sezono kot tudi med posameznimi časovnimi bloki. Veljavni sistem je neživljenjski in nesorazmeren ter v luči zelenega prehoda celo kontraproduktiven, je opozorila.

Zdaj bo predlog zakona najprej obravnaval pristojni odbor DZ, kar naj bo se zgodilo prihodnji teden. Do tedaj nameravajo v NSi pripraviti dopolnila, s katerimi bi med upravičence do začasno nižje omrežnine dodali tudi gospodarstvo. V gospodarstvu že od lanske pomladi opozarja na posledice uveljavitve nove metodologije, je pojasnil Jožef Horvat (NSi).

OZS: Pričakujemo, da bo tudi gospodarstvo deležno razbremenitev pri omrežnini

Kot opozarjajo na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so zaradi novega načina obračunavanja omrežnin višje položnice za elektriko prejeli tudi obrtniki in mali podjetniki, ki predstavljajo več kot 99,8 odstotka slovenskega gospodarstva. "Nov sistem tako zmanjšuje konkurenčnost podjetij, s tem pa je ogrožen tudi obstoj podjetij in delovnih mest. V OZS smo mnenja, da mora vlada sočasno poskrbeti tudi za gospodarstvo, ki daje delovna mesta več sto tisoč zaposlenim," so poudarili. 

Spomnili so, da je vlada obljubila, da bodo do konca leta 2024 pripravili interventni zakon ne samo za gospodinjstva, ampak tudi za gospodarstvo. "Žal pa so v predlogu zakona na gospodarstvo očitno pozabili. Pričakujemo, da bo vlada po vzoru pomoči za gospodinjstva pomagala tudi gospodarstvu," je kritičen Blaž Cvar, predsednik OZS. 

Obrtniki in podjetniki opozarjajo, da svoje delo opravljajo predvsem v tarifnih blokih, kjer so stroški omrežnine visoki, in da svojega dela zaradi novega sistema omrežnin ne morejo prilagoditi. "Če bi se želeli prilagoditi, bi to pomenilo, da bi uvedli nočno delo, kar je povsem neživljenjsko. Prihaja pa tudi do situacij, ko podjetnik zaradi nejasnosti metodologije, vezano na dogovorjeno obračunsko moč, ne ve, ali lahko vklopi dodatne stroje, saj se boji, da bi s tem presegel obračunsko moč. To moti delovni proces v podjetju, hkrati pa podjetnik ne more vedeti, kolikšno kazen za presežno obračunsko moč bo moral plačati, če vklopi dodatne stroje. To vsekakor vnaša dodatno negotovost v poslovanje podjetja," so zapisali. 

Ob tem so v OZS še opozorili, da je interventni zakon zgolj začasna rešitev. "Edina dolgoročna rešitev za nastalo situacijo bi bila, da se uvede prejšnjo metodologijo oziroma da se sistem zastavi na bolj transparenten in enostaven način," so prepričani.