Prav tako z novim letom pa naj bi DARS pripojili tudi sedanje podjetje za vzdrževanje avtocest. Državni sekretar na ministrstvu za promet Tomaž Vidic je ob tem dejal, da zakonska novela nikakor ne predvideva privatizacije DARS, s čimer pa se poslanci niso strinjali. V razpravi so poslanci opozorili na možnost pospešitve gradnje avtocestnega omrežja s koncesijsko gradnjo. Opozicijske poslanske skupine pa so pomisleke izrazile zlasti glede načina privatizacije družbe. Tako so v NSi nasprotovali temu, da bi država privatizirala le donosna področja, medtem ko bi nedonosni deli ostali na plečih države.
DARS tako ne bi bila več javno podjetje v obliki delniške družbe temveč navadna delniška družba, ki bo še naprej organizirala in vodila gradnjo, upravljanje in vzdrževanje avtocest. S tem bi bil omogočen vstop tudi drugih morebitnih koncesionarjev, in sicer za področje gradnje, upravljanja in vzdrževanja tistih avtocest, ki ne bodo v pristojnosti DARS.
Nova družba naj bi obveznosti v zvezi z gradnjo in obnavljanjem avtocest financirala z namenskimi sredstvi, ki naj bi bila zbrana na podlagi posebnega zakona, posojil in dolžniških vrednostnih papirjev, prihodkov od razpolaganja z nepremičninami ter sredstvi koncesijske dajatve za koncesijo za upravljanje in vzdrževanje, ki jo plačuje DARS. Novela zakona tudi natančno določa vire prihodkov DARS za upravljanje in vzdrževanje avtocest, zlasti cestnine, prihodke od oddaje površin ob avtocesti, služnosti na avtocesti, dobičke od gospodarske dejavnosti, povezane z avtocestami. Ker novi DARS upravlja in vzdržuje avtoceste v okviru svojega poslovanja, določajo predlagane spremembe zakona spremenjen pravni režim cestnine za avtoceste, ki ni več javna dajatev, pač pa bo to plačilo storitve DARS.
V razpravi je Alojz Sok (NSi) poudaril, da so v EU številne avtoceste zgradili s koncesijami, za kar pa v Sloveniji doslej ni bilo zadostne volje, čeprav bi tako lahko zgradili denimo prekmurski avtocestni krak ali pa traso Maribor - Gruškovje. Sok, ki je menil, da bi morali o zakonskih rešitvah opraviti tudi javno predstavitev mnenj, je izpostavil zlasti slabo vzdrževano mrežo regionalnih cest, tako da državljani praktično nimajo izbire med plačljivo in neplačljivo cesto. Opozoril pa je tudi na telekomunikacijske vode, ki so jih gradili skupaj z avtocestami, ki bodo prinašali največje dobičke, zato nasprotujejo temu, da bi država privatizirala zgolj ta del infrastrukture. V NSi pa so izrazili tudi pomisleke glede bodoče sestave nadzornega sveta DARS, v katerem naj bi sedeli zgolj predstavniki vlade, ne pa tudi državnega zbora. Zakonski predlog naj bi omogočal zlasti prenos obveznosti iz kreditov za gradnjo avtocest na DARS, s tem pa tudi zmanjšanje javnega dolga, čemur je najbolj nasprotoval poslanec Andrej Bajuk (NSi).
Zakonskim rešitvam sta nasprotovali tudi poslanski skupini SNS in SMS, zato zakona ne bodo podprli. Tako je Sašo Peče (SNS) nanizal nekaj pomislekov glede zakonskih rešitev in obrazložitve zakona. Tako se je vprašal, zakaj je potrebno spreminjati statusno obliko DARS, če vlada navaja, da je DARS desetletje uspešno gradil avtoceste. Prav tako pa ni jasnega cilja, zakaj je zakon pripravljen, je še dejal Peče, ki meni, da je privatizacija družbe edini namen zakona. Kljub nekaterim dobrim intencam zakona je ta slabo pripravljen in ga ne bo mogoče izvajati. Bogomir Vnučec (SMS), ki sicer meni, da je gradnja avtocest potrebna, pa je izpostavil velika bremena iz naslovov posojil, ki se bodo prenašali zlasti na bodoče rodove. Država namreč doslej ni omogočila zasebnih vlaganj in je med drugim dopustila tudi povečevanje stroškov gradnje nekaterih odsekov. Poleg tega pa je Vnučec izpostavil tudi mnenje direktorja urada za preprečevanje korupcije Boštjana Penka, da je korupcija pri gradnji AC zelo prisotna.
Zakonskim rešitvam je nasprotoval tudi Jože Tanko (SDS), ob tem pa je izrazil začudenje, da se je država za reorganizacijo DARS in vključitvi zasebnega kapitala v izgradnjo avtocest odločila šele sedaj, ko so vsi koridorji že začrtani in ko je že zgrajena skoraj polovica celotnega omrežja. Opozoril pa je tudi na preobremenjene javne finance, saj državi že grozi možnost, da bo morala poplačati poroštva, saj naj DARS iz lastnih sredstev ne bi bil sposoben odplačevati najete kredite. Opozoril je tudi, da je približno polovico denarja, gre za nekaj sto milijonov dolarjev, izpuhtelo iz avtocestnega programa. Poudaril pa je tudi, da iz zakonske obrazložitve ni jasno razvidno, ali bo novi DARS zavezan poslovati po zakonu o javnih naročilih in ali bo računsko sodišče lahko izvajalo revizijo poslovanja tega podjetja.
Do zakonskih rešitev je bil kritičen tudi Tone Anderlič (LDS), ki je tako kot Tanko menil, da iz zakona ni razvidno, kako naj bi izpeljali delni umik države iz DARS. Ob tem pa je izrazil presenečenje nad mnenjem državnega sekretarja Vidica, da zakon ne predvideva privatizacije DARS. Tudi sicer je vodja poslanske skupine LDS menil, da zakonski predlog ni dodelan in je pomanjkljiv tudi pri temeljnih definicijah. Med drugim pa manjkajo tudi virov sredstev, iz katerih naj bi financirali izgradnjo avtocestnega omrežja. Pomisleke pa je izrazil še glede predvidene združitve DARS in Podjetja za vzdrževanje avtocest, če je vzdrževanje avtocest že sedaj predrago. Kljub tem pomislekom pa bo LDS zakon v prvi obravnavi podprla, saj meni, da ga je v nadaljnji obravnavi še mogoče dodelati.
V bran zakonski noveli se je najbolj postavil Ivan Božič (SLS), ki je izpostavil zlasti njen glavni cilj, in sicer povečevanje gospodarnosti družbe. Z novelo naj bi namreč področje gradnje avtocest demonopolizirali, poleg tega pa naj bi DARS po novem posloval na osnovi dobička in izgube. Opozoril pa je zlasti na nujnost omenjenih sprememb, saj Evropska unija ni najbolj naklonjena javnim podjetjem, ker ta izkrivljajo stanje na trgu. Poudaril je tudi, da bi Slovenija javni interes na tem področju težko izkazala, saj so se koncesije v nekaterih državah Evropske unije že izkazale za učinkovite. Zato je menil, da je reforma nujna, če bi želeli še pred pristopom v unijo zagotoviti javni interes na tem področju in ohraniti odločilen vpliv države. Izpostavil pa je tudi pomen sprememb, s čimer bi se dolgovi DARS izvzeli iz javnega dolga in tako razbremenili javnofinančne vire. Franc Lenko (DeSUS) pa je dejal, da se novela ukvarja zlasti s preoblikovanjem družbe iz javnega podjetja v delniško družbo, pri čemer pa je menil, da bi morala država tudi v bodoče ohraniti prevladujoč položaj, ceste pa morajo ostati javno dobro.
