'Ne gre za vprašanje poguma ...

Premier Borut Pahor je dejal, da so doslej sprejeti ukrepi vlade v boju zoper krizo vredni nekaj več kot 800 milijonov evrov. Od tega je za upočasnitev padanja gospodarske rasti namenjenih 70 milijonov evrov, za izboljšanje likvidnosti podjetij in zagotovitev delovnih mest 668 milijonov evrov ter za povečanje izdatkov v raziskave in razvoj ter izobraževanje 68 milijonov evrov. "Najpomembneje je zavarovanje delovnih mest," je dejal.

Sprejeli spremembe

DZ je soglasno sprejel noveli zakona o davčnem postopku ter zakona o dohodnini, dva ukrepa iz 800 milijonov evrov vrednega paketa ukrepov vlade za blažitev posledic finančne krize. Obe noveli bosta začeli veljati še letos.

Prenovljeni zakon o davčnem postopku prinaša spremembe pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb, medtem ko se z novelo zakona o dohodnini davčno razbremenjuje samostojne podjetnike, kmete in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. V obeh primerih si lahko zavezanci po besedah ministra za finance Franceta Križaniča nadejajo do 50 milijonov evrov koristi.

Pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb se bo za leto 2009 upoštevala stopnja davka, ki bo veljala prihodnje leto – to je 21 odstotkov – in ne letošnja, ki znaša 22 odstotkov. Zavezanci za ta davek bodo tako lahko prihodnje leto plačevali akontacije v zmanjšani višini.

Z novelo zakona o davčnem postopku se poleg tega na novo določa odpis davka pri stečajih in prisilnih poravnavah, uvaja osebno vročanje odločb v določenih primerih, davčna uprava pa zavezancem, katerih dohodki v posameznem letu ne presegajo zneska splošne olajšave, ne bo več izstavila informativnega izračuna dohodnine.

Dopolnilu SDS ni uspelo

Medtem ko veljavni zakon o dohodnini omogoča zavezancem, ki opravljajo dejavnost, da 20 odstotkov investiranega zneska uveljavijo kot investicijsko olajšavo, pri čemer ta ne sme znašati več kot po 10.000 evrov dve zaporedni leti, pa se z novelo zakona investicijska olajšava zvišuje na 30 odstotkov investiranega zneska. Hkrati se ukinja omejitev v absolutnem znesku, tako da bo olajšavo mogoče izkoristiti do višine davčne osnove v petih letih po letu vlaganja.

Da bo zavezanec lahko uveljavljal omenjeno olajšavo, mu ne bo treba več za polni delovni čas zaposlovati vsaj enega delavca. Smiselno enake rešitve se uvajajo tudi za vlaganja v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

Poslanski skupini SDS pa ni uspelo z dopolnilom, po katerem bi se za zavezance po zakonu o dohodnini zvišala splošna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj. Ta zdaj znaša 20 odstotkov, v SDS pa so predlagali njeno podvojitev na 40 odstotkov.

Pomoč podjetjem v krizi

Zaradi vedno slabšega položaja mednarodnega gospodarstva in financ, kar vpliva tudi na poslovanje podjetij v Sloveniji, se je vlada odločila za pomoč podjetjem v krizi. Tako je vlada sklenila, da bo subvencionirala krajši polni delovni čas v podjetjih, kjer se je zaradi gospodarske krize zmanjšalo število naročil in zaradi tega skrajšal delovni čas.

Kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, bodo plače subvencionirali za šest mesecev z možnostjo podaljšanja do enega leta. Tu gre predvsem za realni sektor, torej industrijska podjetja in sekcija storitev. Tako želi vlada pomagati podjetjem v najtežji ekonomski situaciji, tako da zaposleni ne bi postali brezposelni. Prav tako nameravajo pripraviti programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih.

Po besedah gospodarskega ministra Mateja Lahovnika bo ministrstvo leta 2009 iz sredstev kohezijske politike namenilo 216 milijonov evrov, pri tem pa še dodatna sredstva v višini 70 milijonov evrov s prenosom pravice porabe iz leta 2014 v leto 2009. "Poskušamo pospešiti dinamiko črpanja sredstev evropskih skladov in na ta način ugodneje vplivati na likvidnost podjetij ter poenostaviti postopke za prijavo na razpise in črpanja sredstev za povečanje likvidnosti," je dejal Lahovnik.

GZS: Ukrepi vlade v pravi smeri, a niso zadostni

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da so ukrepi vlade korak v pravo smer, vendar to ni zadosti, saj so razmere zelo resne in potrebujejo hitro ukrepanje. V kolikor se ne bo razbremenilo tekočega poslovanja gospodarstva, zagotovilo pritoka likvidnostih sredstev, skrajševalo plačilnih rokov, ki jih ima država do gospodarskih subjektov, potem lahko po besedah Sama Hribarja Miliča, generalnega direktorja GZS, pričakujemo zelo črne scenarije.

V slovenskem bančnem sistemu ni dovolj denarnih virov za tekoče servisiranje gospodarstva, je opozoril in dodal, da zaradi tega narašča nelikvidnost in se zmanjšuje redno poravnavanje obveznosti do bančnega sektorja in med poslovnimi partnerji.

Po njegovih ocenah "smo prešli v razmere, ko večji del slovenskega gospodarstva ne beleži več gospodarske rasti". Ob tem je pojasnil, da gre za nek kvartal, za katerega se ne ve, kako dolg bo.