Poslanci neenotni glede dokapitalizacije NLB

Vlada bo v kratkem obravnavala strategijo upravljanja z naložbo v NLB, v internem gradivu ministrstva za finance naj bi predvideli povečanje lastniškega deleža in sodelovanje v dokapitalizaciji, pišeta Dnevnik in Delo. NLB ima trenutno preko več družb v lasti 48,58 odstotka delnic, v skladu s strategijo pa naj bi delež povečala na 50 odstotkov plus eno delnico. Država bi za ohranitev takega deleža tudi morala sodelovati v dokapitalizaciji banke. Če bi bila ta v vrednosti 400 milijonov evrov, bi država morala vložiti okoli 217 milijonov evrov.

Na ministrstvu za finance sicer tudi ne vidijo ovir, da bi se država sčasoma s ključnimi investitorji dogovorila za prvo javno prodajo delnic, vendar bi ob tem ohranila večinsko lastništvo. Če bi se kasneje odločili za zmanjšanje deleža na 25 odstotkov plus ena delnica pa bi to morali storiti premišljeno.

Križanič: Z nesodelovanjem pri dokapitalizaciji NLB bi lahko izgubili tudi 500 milijonov evrov

"Analize kažejo, da bi, če ne bi sodelovali pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB) in se bo ta odvijala po tržni vrednosti ter bo kasneje, ko se bo trg normaliziral, ta cena dosegla 2,5-kratnik tržne vrednosti, zlasti če bo prišlo do prestrukturiranja lastništva, lahko izgubili tudi do pol milijarde evrov," je v državnem zboru dejal minister za finance Franc Križanič.

Meni, da bi morali v projektu dokapitalizacije sodelovati, odvisno pa je, kako bodo skušali s partnerji vzpostaviti stabilno lastništvo banke. "Morda tudi ne, da bi bila država 51-odstotni lastnik, vendar da bi našli druge možnosti, da banka ostane samostojna, neodvisna in s tem pomembna sistemska institucija v Sloveniji in na zahodnem Balkanu, ter da bi s tem vse ingerence nadzora, razen tistih na ravni EU, ostale v Sloveniji," pravi minister.

Poslanci glede dokapitalizacije z različnimi stališči

V okviru plenarnega zasedanja državnega zbora pa so o NLB na pobudo predsednika SLS Radovana Žerjava razpravljali tudi poslanci. SLS zagovarja državno lastništvo v NLB. Premier Borut Pahor je dejal, da je njegovo stališče, "da ne morejo biti vse naložbe strateške in da se tudi ne moremo v nedogled zadolževati". Kot je dejal, potrebuje Slovenija dobro in uspešno banko in da morajo tej ambiciji podrediti tudi vprašanje lastništva.

V LDS so se zavzeli za razpravo o izboljšanju učinkovitosti delovanja NLB. Kot je dejal poslanec LDS Borut Sajovic, bi bile banko treba reorganizirati, da bo dobro poslovale, pri dokapitalizaciji pa naj država sodeluje s konverzijo depozitov, ne pa z novim zadolževanjem. Menijo, da bi bilo treba k dokapitalizaciji povabiti tudi zunanjega partnerja, pri tem pa ohraniti kontrolni delež.

Renata Brunskole (SD) pa je dejala, da so banke hrbtenica gospodarstva. Izpostavila je tudi izkušnje nekaterih novih držav EU, ki so banke prodale tujim lastnikom, ti pa so hčerinske banke v času krize izčrpavali. Poslanci SD tako podpirajo ohranitev večinskega deleža v NLB.

V SDS pa pogrešajo strategijo razvoja finančnega sektorja. Če nimamo odgovora glede prihodnosti sektorja, ne moremo imeti odgovora glede dokapitalizacije NLB, je dejal Andrej Vizjak.

Poslanci Zares po besedah Alojzija Potočnika menijo, da je za razpravo o dokapitalizaciji NLB prezgodaj, saj še niso rešena strokovna vprašanja. Potočnik je dejal, da "državno lastništvo ni nujno slabo, prav tako ni nujno dobro, odvisno je predvsem od tega, kakšna je država kot lastnik".