Interventni zakon sprejet, žled po novem spada med naravne nesreče

Poslanci so soglasno, s 64 glasovi za in nobenim proti, sprejeli zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda, s katerim se odpravlja ovire pri sanaciji škode. Z ukrepi želi vlada zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževale izvedbo nujnih ukrepov.

Ledena ujma, ki je v začetku meseca prizadela Slovenijo, je po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela pokazala na nekatere pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje, ki ne omogočajo hitre sanacije. Zato vladni predlog zakona odpravlja ovire in poenostavlja postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov.

Predlog zakona tudi določa, da odjemalci za čas, ko so bili brez elektrike, ne bodo plačali priključne moči niti ne omrežnine. Pravni subjekti, ki so za svojo dejavnost uporabljali agregate, pa bodo imeli možnost 50-odstotnega povračila trošarin.

Elektrodistribucijska podjetja in občine bodo upravičeni do povračila stroškov za obratovanje agregatov. Z zakonom se omogoča povrnitev neposredno nastale škode, na področju katastrskega odhodka pa vlada z interventnim zakonom omogoča oprostitev plačila katastrskega dohodka, ki se lahko uporabi za parcele gozdnih zemljišč, kjer je gozd v celoti uničen.

Za gradnjo gozdnih vlak pa zadošča zgolj dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije, ki je odgovoren tudi za pripravo in izvedbo sanacijskega načrta.

Žled po novem spada med naravne nesreče

Žled kot naravni pojav v veljavnem zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč ni bil opredeljen kot naravna nesreča, temveč kot pojav neugodnih vremenskih razmer. Pri odpravi posledic žleda zato ni mogoče uveljavljati sistemskih rešitev na podlagi veljavnega zakona, je poslancem v obravnavi pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša.

S spremembo zakona se pojav žleda izenači z drugimi pojavi, ki so opredeljeni kot naravna nesreča, in sicer potres, snežni in zemeljski plaz, udor ali poplava, če povzroči škodo na stvareh ali v kmetijskem gospodarstvu ali v gozdovih. S tem je za odpravo posledic omogočena uporaba sredstev državnega proračuna.

Z novelo je možno zagotavljati ukrepe za škodo, ki jo povzroči žled na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih, gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva ali v gozdovih. Velja tudi v primeru, če žled povzroči škodo na drugih stvareh, za obnovo katerih je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina.

Iz proračuna 15 milijonov evrov

Za odpravo posledic nedavne ledene ujme bo iz proračuna takoj zagotovljenih 15 milijonov evrov, je v DZ zagotovila premierka Alenka Bratušek. Slovenija bo zaprosila tudi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada, med možnimi viri pa je naštela še zavarovalnine in ugodnejša posojila Evropske investicijske banke.

Omerzel pa je nanizal presenetljive številke: 142.000 odjemalcev brez električne energije, več kot 3000 kilometrov poškodovanih oz. porušenih električnih vodov. Nov daljnovod Beričevo-Krško je bil eden od ključnih, da ni padel celotni prenosni sistem. "V nasprotnem primeru bi prišlo do popolnega mrka v Sloveniji," je dejal.

Škoda na elektrodistribuciji je trenutno ocenjena na 61 milijonov evrov, na državnih cestah na blizu devet milijonov evrov, na avtocestah 3,6 milijona evrov, na železnicah 41 milijonov evrov, je naštel. Marsikje se škoda še ocenjuje.