Znesek socialne pomoči se z januarjem ne bo znižal

Osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarna socialna pomoč za samsko osebo po spomladi sprejeti noveli od 1. junija do 31. decembra znaša 385,05 evra, s 1. avgustom se je valorizirala na 392,75 evra, od 1. januarja 2019 pa bi se morala v skladu z omenjeno novelo znižati na 331,26 evra, je povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer.

Danes sprejeti predlog pa osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarno socialno pomoč za samsko osebo tudi od 1. januarja 2019 ohranja v veljavni višini 392,75 evra, cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo v višini 577,34 evra, pogrebnino v višini 785,05 evra in posmrtnino v višini 392,75 evra.

Približno 4000 upravičenih prejemnikov

Centri za socialno delo bodo po spremembi vsem tistim prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki po sprejetju zdaj veljavne novele niso zaprosili za preračun pravice na višji znesek, po uradni dolžnosti ugotovili upravičenost do pravice v višjem znesku. Po trenutnih podatkih ministrstva to pomeni preračun po uradni dolžnosti za nekaj manj kot 4000 prejemnikov.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v LMŠ posvarili pred nevarnostjo, ki jo predstavlja primerjanje prejemkov različnih družbenih skupin. Spremembe, ki bodo izboljšale položaj tudi drugim skupinam z nizkimi prejemki, so že vložene ali pa še bodo, je dejal Aljaž Kovačič. Podobno so v SD opozorili na nevarnost zlorabljanja prizadevanj za zvišanje najnižjih prejemkov v politične namene. V SMC pa so poudarili, da so pozivi k dvigu najnižjih pokojnin sicer legitimni, vendar ne sodijo v obravnavani zakon.

V Levici so zavrnili očitke o pasti neaktivnosti, po katerih je socialna pomoč v primerjavi z minimalno plačo previsoka in se zato ne splača delati. "Socialna pomoč ni previsoka, ampak je minimalna pomoč prenizka," je poudaril Luka Mesec. Glede na to so v četrtek že vložili predlog za zvišanje minimalne plače. Strinjajo pa se tudi s tem, da je treba popraviti krivice na področju pokojnin.

Ohranitev veljavnega zneska minimalnega dohodka pomeni, da bodo obremenjeni tudi proračuni lokalnih skupnosti, je dejal Jurij Lep iz DeSUS. Le rahel obliž za ta poseg je po njegovi oceni nedavno zvišanje povprečnine. Zagotovil je podporo pri glasovanju o predlagani spremembi, vendar pa se morajo po njegovih besedah odpraviti tudi druge anomalije pri najnižjih zneskih.

V SAB niso naklonjeni gasilskim ukrepom, je dejala Maša Kociper. Napovedala je podporo vladnemu predlogu, vendar pa bodo hkrati po njenih besedah zahtevali strog nadzor nad izvajanjem pravice.

Predloga ne bodo podprli NSi in SDS

V NSi so ocenili, da je razlika med socialno pomočjo in minimalno plačo premajhna. To pomeni razvrednotenje dela, zato so napovedali, da predloga ne bodo podprli.

Tako so se odločili tudi v SDS. Menijo namreč, da je treba upoštevati tudi druge z nizkimi prejemki, tako upokojence, invalide in zaposlene z minimalno plačo. Spomnili so na svoje dopolnilo, s katerim bi se finančni položaj upokojencev z najnižjimi pokojninami izboljšal. Vendar ga je odbor za delo zavrnil.

V SNS pa so menili, da ni pravega nadzora nad prejemanjem socialne pomoči. Dobiti jo morajo tisti, ki so do nje tudi upravičeni, so opozorili.

Razpravljali tudi o uspešnosti Slovenije pri črpanju evropskih sredstev

DZ je na zahtevo poslancev SDS razpravljal tudi o uspešnosti Slovenije pri črpanju evropskih sredstev in vlado pozval k pripravi načrta, kako bi črpanje sredstev evropske kohezijske politike pospešili. 

O problematiki črpanja evropskih sredstev je v začetku tedna že razpravljal odbor DZ za zadeve EU, ko je poslanka SDS Suzana Lep Šimenko opozorila, da je trenutno stanje na področju črpanja izjemno slabo, celo katastrofalno. Smo namreč že sredi programskega obdobja 2014–2020, a je Slovenija doslej počrpala šele 10 odstotkov od dobrih treh milijard evrov razpoložljivih sredstev.

Marko Bandelli, ki je kot minister brez listnice pristojen za evropsko kohezijsko politiko, se je strinjal, da bi morala biti Slovenija pri črpanju evropskih sredstev bolj učinkovita. Kot glavni vzrok za težave je izpostavil novi informacijski sistem službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, soglašal pa s predlogom sklepa, naj vlada v 30 dneh pripravi načrt za pospešitev črpanja.

Stanje na tem področju sicer po njegovih besedah ni kritično. Kar nekaj je bilo narejenega oz. zadeva teče, je dejal in dodal: "Sredstva črpamo regularno, problem v tem trenutku so povračila."