Kot je poročal naš novinar iz parlamenta, je potekala živahna razprava o nagradah, ki naj bi jih prejeli člani uprave tega podjetja, kot nagrade za dobro poslovanje. Slišati je bilo vrsto očitkov zlasti na račun nemoralnosti in neskromnosti Elanovih menedžerjev. Kritike pa so bile uperjene tudi na vlado, ki ni pravočasno preverila vsebino pogodbe o vodenju Elana. Člani Elanove uprave sicer zatrjujejo, da bodo sredstva iz udeležbe na dobičku, do katerih so upravičeni, vložili v nedavno ustanovljeno Fundacijo Elan. Ta naj bi skrbela za sofinanciranje izobraževanja ter znanstvene in raziskovalne dejavnosti.
Posebej sporno se nekaterim poslancem zdi dejstvo, da je bila omenjena pogodba sklenjena med begunjskim Elanom in podjetjem Turbo Hydro iz Ljubljane kot naročnikoma ter ljubljanskim podjetjem Korže kot izvajalcem oz. menedžerjem. Slednje je namreč v lasti prokurista Elana in direktorja družbe Skimar Uroša Koržeta, ki je tudi nekdanji direktor Slovenske razvojne družbe (SRD). Prav SRD je od februarja 2000 dalje vodil sanacijo Elana.
Branko Kelemina je v imenu poslanske skupine SDS opozoril, da prihaja do zlorabe zakonodaje in da bi bilo treba zadevo natančno raziskati. Ugotoviti je treba, ali je v omenjenem primeru prišlo do nepravilnosti, saj pogodba, kot je bila sklenjena, ne more imeti pravne podlage. Kot je še dodal opozicijski poslanec, je bil namen oblasti v zgodbi o Elanu prikriti vse finančne poti, po katerih je bilo podjetje prodano Hrvaški, in ga nato s proračunskimi sredstvi odkupiti nazaj ter ga sanirati z davkoplačevalskim denarjem. Stečaj je bil prikazan napačno, dobiček pa temelji na podlagi tega stečaja in odpisa terjatev, je nadaljeval Kelemina, zato bi se ta dobiček moral vrniti upnikom, ki so bili v prisilni poravnavi oškodovani. Kelemini se ob tem zastavlja tudi vprašanje o zakonitosti tedanjega delovanja tako na strani države kot tudi Elana. Koržeta pa je opozicijski poslanec označil kot Drnovškovega človeka številka 1. Na javnost je celo naslovil apel, naj predsednika vlade Janeza Drnovška, finančnega ministra Toneta Ropa in gospodarsko ministrico Teo Petrin pozove k odstopu.
Po besedah Janeza Podobnika (SLS) Elan spet postaja paradni konj slovenskih podjetij. Podobnik se sprašuje, zakaj niso novi lastniki ob prevzemu podjetja pregledali menedžerskih pogodb ter kdaj bodo, če sploh, uveljavljene določbe do udeležbe delavcev pri dobičku. Ideja o ustanovitvi omenjene Fundacije Elan pa je po oceni SLS dobra in ustrezna in bi kot taka lahko služila za zgled.
Stališče poslanske skupine NSi je predstavil Janez Drobnič, ki je dejal, da se mu zdi zadeva davčno sporna in vsebuje elemente koruptivnosti. Vlada je odgovorna za poslovanje državnih podjetij in mora prek posebnih mehanizmov vplivati na njihovo vodenje, je dejal. Menedžerska ekipa pa bi se morala nagrajevati po principih, ki veljajo za javne gospodarske družbe. Vlada bi se morala poglobiti tako v pogodbo kot tudi v aranžma državnih sredstev, obenem pa natančno pojasniti, kakšni parametri so se uporabljali pri sanaciji Elana. Že bežen pogled na bilance podjetja Elan kaže, da je dobiček nastal zaradi manjših obveznosti do dobaviteljev, zaradi prisilne poravnave ter iz naslova prihodkov financiranja. Več kot milijarda tolarjev nagrade je posledica od prodaje nepremičnin in državnih pomoči, iz izkazov poslovanja podjetja pa se Elan kaže bolj finančna institucija kot pa proizvodno podjetje.
Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč pa je spomnil, da namen te današnje točke ni razprava o Elanu, pač pa o odgovoru ministrice Petrinove v zvezi z nagradami članom uprave podjetja. Ta odgovor zanj ni zadovoljiv, je opozoril in dejal, da so v združeni listi danes prvič slišali, da je ministrica zahtevala sklic skupščine SRD, da bi tako vlada pridobila mnenje o omenjeni pogodbi in o morebitni odgovornosti. Na tak način naj bi namreč ugotovila, ali je morda prišlo do kakšnih nepravilnosti. Potrču se zastavlja vprašanje moralnosti veličine zaslužka, saj več kot 200 milijonov velika večina državljanov ne zasluži v 40 letih delovne dobe. Vlada bi morala do takšnih "nemoralnosti" imeti nek jasen odnos, saj je odgovorna za politiko države, ki jo vodi in za razmerja na vseh področjih iz pristojnosti države, pa tudi za izvajanje zakonov.
Prokurist Elana razočaran
Nad dogodki v državnem zboru in v medijih nasploh je razočaran prokurist Elana Uroš Korže. "Moj edini greh, ali pa greh tega menedžmenta, je, da je na povabilo Slovenske razvojne družbe v marcu leta 2000 dal ponudbo za prevzem in prestrukturiranje Elana, da smo na tej osnovi podpisali pogodbo, ki predvideva udeležbo o dobičku," pravi Korže.
Sicer se je večurna razprava v parlamentu končala brez sklepov. Kako pa se bo odvila zgodba o Elanu, bo potrebno počakati do skupščine delničarjev Elana, ki morajo oblikovanje dobrodelne fondacije tudi potrditi.
