Vlada z novim predlogom za nadaljevanje pogajanj s sindikati javnega sektorja

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po srečanju z dvema glavnima sindikalistoma Branimirjem Štrukljem ter Jakobom Počivavškom pri premierju Miru Cerarju pojasnil, da je vlada oblikovala nov približevalni protipredlog ter predlagala, da na tej osnovi nadaljujejo pogajanja s sindikati javnega sektorja. Predlog bodo pisno posredovali sindikatom, njihov odziv pa pričakujejo v sredo.

Potem ko je Koprivnikar predlagal umik predloga zakona in je bilo jasno, da ga koalicija v odboru niti ne bo skušala potrjevati, so nekateri člani odbora zgolj predstavili svoja stališča o aktualni problematiki, pa tudi nasploh o ravnanju vlade v pogajanjih z javnim sektorjem.

Alenka Bratušek (NP) je današnje dogajanje v DZ označila za "cirkus". Notranji minister je imel leto dni časa, poslanci pa dan pred sprva predvideno obravnavo na plenarni seji pozno zvečer sedijo v DZ, kot bi imeli "vojno stanje". Ob dejstvu, da je koalicija sama predlagala umik predloga, se je vprašala, ali je potemtakem tudi s proračunom konec. Prav tako se je čudila, kako je mogoče, da vlada lahko zagotovi 300 milijonov evrov za dokapitalizacijo podjetij v državni lasti, 32 milijonov za javni sektor pa ne najde.

Poslanec ZL Miha Kordiš je ravnanje vlade v odnosu do sindikatov označil za lomljenje rok javnim uslužbencem. Vlada jih skuša prisiliti v kapitulacijo, a na drugi strani je bilo pričakovati, da sindikati ne bodo pozabili na vladno obljubo, s katero se je odpovedala enostranskim ukrepom.

Štrukelj je izpostavil, da je po osmih letih zategovanja pasu čas, da se odvzeto počasi začne vračati. Vendar pa jih vlada po njegovih besedah postavlja v položaj, ko se niti ne morejo resno pogajati. Ob tem je tudi opomnil, da so pogajanja z zdravniki za pomemben del sindikatov pomembna točka odločanja. Njihove plače so namreč neposredno vezane na visokošolske profesorje, je povedal.

Koprivnikar pa je na seji med drugim zatrdil, da vladna stran ostaja zavezana socialnemu dialogu, tudi zdaj, ko je le še minimalna možnost za dogovor.

'Predlog za izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema je neumesten'

Predsednik SD Dejan Židan je izrazil zadovoljstvo, ker se je koalicija odločila za nadaljevanje socialnega dialoga tudi na ta način, da je pripravila nov približevalni predlog. Sindikate je pozval, naj se zelo resno o tem predlogu pogovorijo. Po njegovih besedah so na srečanju pri premierju veliko razpravljali o zdravniški stavki, tudi sindikati javnega sektorja namreč opazujejo, kako se bo vlada obnašala do stavke. Židan razume, da potrebujemo več zdravnikov in dodaten denar. Je pa po njegovem mnenju nemogoče razmišljati o tem, da bi zdravniki izstopili iz enotnega plačnega sistema, kot to zahtevajo. Tako bi lahko imeli povsem enak interes tudi drugi v javnem sektorju, kar pa državni proračun ne zmore, je pojasnil.

Da je zato predlog za izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema neumesten, je danes ocenil tudi Erjavec. Po njegovih besedah je bolj pomembno vprašanje zagotovitve sredstev za zmanjšanje čakalnih vrst, da razbremenijo zdravnike. Sicer pa upa, da bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc uspela zapreti pogajanja z zdravstvenim sindikatom Fides. "Vemo, da zdravniška stavka v daljšem času povzroči politično nestabilnost, tak primer je že bil," je posvaril Erjavec in dodal, da je tedanji predsednik vlade Janez Drnovšek znal poiskati ustrezno rešitev. Dialog je treba po Erjavčevih besedah intenzivno nadaljevati tudi danes.

DeSUS in SD proti temu, da se za 1,33 odstotka zmanjša plačna lestvica

Minister Koprivnikar je sicer danes popoldne dejal, da je po neuspešnih pogajanjih na poslancih, da bodo zagotovili stabilnost proračuna. Ni pa po njegovih besedah nobena skrivnost, da bo treba z drugimi zakonskimi ukrepi znotraj parlamenta zagotoviti, da bo proračun dejansko tudi vzdržen in da strošek dela ne bo presegel tega, kar so javnofinančne zmožnosti. Predlagal je, da sprejmejo dopolnilo k predlogu zakona o ukrepih za javni sektor, s katerim bi za 1,33 odstotka znižali plačno lestvico.

A koalicijski DeSUS in SD na to nista pristali. Dopolnila, s katerim bi znižali plače tudi tistim javnim uslužbencem, ki so pod 30. plačnim razredom, ni moč podpreti, je povedal Jurša.

Tudi po besedah Erjavca v DeSUS ne morejo pristati na to, da bi tisti, ki so že tako najbolj revni, bili še bolj. V DeSUS bodo zagovarjali stališče, da ljudem z najnižjimi prihodki slednjih ne smejo nižati, kar velja tako za javni sektor kot za upokojence, je povedal ob prihodu na koalicijsko srečanje. Ena od nalog vlade je tudi boj proti revščini, je spomnil. Sicer pa pričakuje, da bosta ministrica za finance Mateja Vraničar Erman in minister Koprivnikar dala kakšen predlog. "Nikakor pa ne gre zapirati proračuna na račun tistih, ki v državi najtežje živijo. Toliko rezerv v proračunu lahko najdemo, da to preprečimo," je prepričan Erjavec.

"Neodgovorno je, da vlada in pristojni minister to težo prenesejo na poslance," pa je bil oster Jurša v odgovoru na vprašanje, ali imajo v DeSUS kakšen svoj predlog. Po njegovem mnenju bi bilo morda bolj pametno, da bi kakšne zadeve reševal nekdo drug namesto Koprivnikarja.

Dopolnilo k predlogu zakona o ukrepih za javni sektor v prihodnjem letu je po besedah Hana pripravil minister Koprivnikar, a za SD dopolnilo nikakor ni sprejemljivo. Kot je dejal, imajo v SD svoje rešitve, ki jih sedaj predstavljajo na koalicijskem srečanju. Spomnil je na Koprivnikarjeve besede na novinarski konferenci, da morajo po neuspelih pogajanjih z javnim sektorjem poslanci zagotoviti stabilnost proračuna z drugimi zakonskimi ukrepi.

Židan je ponovil, da mora biti socialni dialog glavno načelo delovanja te koalicije. "Dejstvo je, da ob sprejemanju proračuna pogovori z javnim sektorjem niso bili zaključeni. Breme je preneseno na koalicijske poslance, od katerih pričakujem, da ga bodo prevzeli in svojo nalogo dobro opravili," je dejal Židan in s tem odgovoril na vprašanje, ali je Koprivnikar kot glavni pogajalec v pogovorih s sindikati javnega sektorja slabo opravil svojo nalogo.