Poslanci kazensko ovadili direktorja Sove

Večina članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes sprejela sklep, da zoper direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjana Selana in zoper direktorja Arhiva RS Dragana Matića vložijo kazensko ovadbo. Hkrati je komisija izglasovala sklep, da predlaga Selanovo krivdno razrešitev.

Člani komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so danes obravnavali omejevanje dostopa do javno dostopnih gradiv Arhiva Republike Slovenije, ki naj bi ga izvajal direktor Sove. Opozicijski poslanci so opozarjali na nezakonitost takšnega ravnanja, premier Borut Pahor pa je opozoril na morebitne posledice razkritja nekaterih dokumentov za slovenski nacionalni interes.

Vinko Gorenak (SDS) je uvodoma izpostavil, da je v primeru omejevanja dostopa šlo za "dokumentirano kršitev zakona". Prav tako je Selan po njegovem mnenju kršil zakon, ko je dokumente oktobra lani označil z oznako tajno. Kot je poudaril, ne bo vztrajal na tem, da se odprejo arhivi, katerih razkritje bi lahko ogrozilo varnost posameznikov. Če ne drugače, lahko Sova osebne podatke teh oseb tudi zakrije, je pojasnil. Černač je v nadaljevanju med drugim spomnil, da je komisija direktorja Sove že na prejšnji seji pozvala, naj z gradiv umakne stopnjo tajnosti, a tega Selan ni storil. Vpogled v dokumentacijo ni bil omogočen niti pooblaščeni skupini komisije za nadzor, ki je danes obiskala Sovo, je povedal Černač, ki meni, da Sova tega vpogleda ne bi smela preprečevati.

Po drugi strani pa je bil jeseni 2009 vpogled v iste dokumente omogočen neki mladi raziskovalki. Černač je tudi razkril, da je komisija iz knjige vpisov ugotovila, da si je Sova lansko jesen za več dni izposodila originalno gradivo.

Kot predsednik Sveta za nacionalno varnost je pred komisijo danes nastopil tudi premier Borut Pahor. Povedal je, da bi ob razkritju določenih informacij lahko prišlo do položaja, v katerem bi bili ogroženi nacionalni interesi in varnost. Razkritje informacij za nazaj bi namreč lahko škodovalo ljudem, ki so delali izven naših meja za interese naše države, je dejal.

Odgovor na te dileme je po prepričanju premiera novela zakona o hrambi arhivskega gradiva. Zatrdil je še, da ne brani nikogar "iz prejšnjega režima" in da ne gre za ideološko vprašanje. Ne direktor Sove, ne vlada in ne on sam nimajo osebnih motivov za to, da se arhivi zapirajo, je dejal.