Tako so določene višje kazni za povzročitelje prometnih nesreč, razen nesreč z neznatno nevarnostjo. Višje sankcije so predpisane tudi za kršitve, ki se nanašajo na prehitro vožnjo in na vožnjo pod vplivom alkohola (prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 km/h - poleg globe še prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, enako za vožnjo pod vplivom alkohola nad 1,5 grama alkohola na kilogram krvi oz. 0,71 grama alkohola na liter izdihanega zraka).
Tudi sicer so za prekoračitev hitrosti zagrožene bistveno višje kazni, tako bo voznik, ki bo prekoračil hitrost v naselju za deset kilometrov na uro, moral plačati 10.000 tolarjev globe. Za prekoračitev hitrosti do 20 kilometrov na uro je predvidena globa 30.000 tolarjev in ena kazenska točka, za prekoračitev hitrosti do 30 kilometrov na uro 60.000 tolarjev in tri kazenske točke ter za prekoračitev nad 30 kilometrov na uro 120.000 tolarjev globe in najmanj pet kazenskih točk. Podobno pa so se povišale tudi kazni za prekoračitev hitrosti v območju za pešce oz. umirjenega prometa ter na državnih in hitrih cestah ter avtocestah.
Notarje bo imenoval pravosodni minister
Poslanci so z 39 glasovi za in nobenim proti potrdili novelo zakona o notariatu, ki je nastala kot odziv na aferi Orion in Zbiljski gaj. Po novem bo notarje imenoval pravosodni minister, ki bo pred tem dobil mnenje notarske zbornice. Prav tako se bodo podaljšali zastaralni roki za disciplinske postopke zoper notarje, saj je ravno primer Zbiljskega gaja pokazal, da so ti zdaj prekratki.
Spremembe in dopolnitve zakona o notariatu ne spreminjajo načel in ciljev zakona, ki so bili podlaga za njegov sprejem v letu 1994. Z novelo vlada zasleduje predvsem cilj večje pravne varnosti strank in udeležencev pravnih poslov v smislu zmanjšanja poslovnih in drugačnih tveganj.
Izvolili pet članov sodnega sveta
DZ je na predlog predsednika Drnovška izvolil pet članov sodnega sveta. Tako so na tajnem glasovanju v sodni svet izvolili državno sekretarko na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Natašo Belopavlovič, profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Albina Igličarja in Janeza Kranjca, odvetnika Ivana Makuca iz Tolmina in Kati Mininčič iz Nove Gorice. Upokojeni odvetnik Rudolf Šelih iz Ljubljane pa za izvolitev ni dobil zadostne podpore.
Sodni svet ima sicer 11 članov, od tega jih pet izmed pravnih strokovnjakov izvoli državni zbor na predlog predsednika republike, šest pa jih izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Tako po enega člana sodnega sveta volijo sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na vrhovnem sodišču, na sodiščih položaja višjega sodišča, na sodiščih položaja okrožnega sodišča in na okrajnih sodiščih, dva člana sodnega sveta pa volijo vsi sodniki. Predsednika sodnega sveta medsebojno izberejo člani sveta. Novi člani sodnega sveta so bili izvoljeni za dobo petih let in po poteku te dobe ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni.
DZ sodni svet predlaga kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo, predlaga razrešitev sodnika, odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije, daje mnenje k predlogu proračuna za sodišča in mnenje DZ o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov ter osebja sodišča. Poleg tega lahko sprejme merila za pričakovani obseg dela sodnikov, obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva. Na podlagi akta o sistemizaciji sodniških mest sodni svet spremlja, ugotavlja in analizira učinkovitost dela sodnikov in sodišč, o čemer vodi letno evidenco. Funkcija člana sodnega sveta je častna, vsi člani pa funkcijo opravljajo nepoklicno.
V okviru mandatno-volilnih zadev je DZ za višjega sodnika na Višjem delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani izvolil Bogdana Greifa. Poslanke in poslanci so se seznanili še z odstopom Igorja Šoltesa z mesta pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Šoltes je s tega položaja odstopil po tem, ko ga je državni zbor 19. maja izvolil za predsednika računskega sodišča.
