Del poslanskih plač za žrtve poplav

Do danes so se poslanci v DZ lahko odločili, da del svoje plače namenijo prizadetim v nedavnih poplavah. Pobudo je dal poslanec NSi Jožef Horvat, ki je predlagal, da poslanci za pomoč namenijo vsaj pet odstotkov svoje neto plače.

Kako so se odločili?

V NSi so sledili pobudi svojega poslanca in tako so se poleg Horvata tudi drugi trije poslanci NSi odločili za prostovoljni prispevek. O znesku, ki so ga namenili za pomoč, niso želeli govoriti.

Tudi poslanci Državljanske liste (DL) so se odločili za prostovoljne prispevke. Vsak od njih se je odločil prispevati 100 evrov za najbolj prizadete v poplavah v zgornji Dravski dolini na Koroškem. Se bodo pa poslanci vključili tudi v pomoč v svojih domačih krajih, na DL pa so dodali še, da bo predsednik DZ Gregor Virant 300 evrov za žrtve poplavljenih območij nakazal na račun Rdečega križa.

Iz SLS so sporočili, da se je vseh šest njihovih poslancev odločilo odzvati na pobudo. Dogovorili so se, da bodo prispevke razdelili med različna prizadeta območja. Tako so denar namenili na podračune, odprte za pomoč prizadetim v poplavah, in sicer župnijski Karitas – izpostavam Mozirje–Šmihel, Duplek, Slovenj Gradec, Rečica ob Savinji, Gorišnica in Markovci. "Zneski se gibljejo med 200 in 300 evri na poslanca oziroma poslanko," so še sporočili iz SLS in dodali, da so nekateri njihovi poslanci tudi sodelovali na terenu pri odpravi posledic poplav v preteklem tednu.

Prek pobude DZ so finančna sredstva darovali tudi poslanci SDS. Nekateri so sredstva darovali neposredno prizadetim posameznikom v svojih lokalnih okoljih, nekateri pa neposredno prek Karitasa.

V poslanski skupini SD so se odločili, da bodo poslanci neposredno nakazali denar, torej da tega ne bodo storili prek DZ. Kot so nam povedali, so se za pomoč prizadetim v poplavah odločili vsi njihovi poslanci. Osem jih je dalo po 100 evrov, znesek pa bo romal na račun Rdečega križa Ptuj. Poslanec Borut Pahor je na račun Rdečega križa Slovenije že nakazal pomoč, in sicer 250 evrov, medtem ko se je poslanec Matevž Frangež odločil, da bo 100 evrov pomoči za žrtve poplav nakazal na Rdeči križ Maribor.

Tudi v poslanski skupini DeSUS se niso odločili za prostovoljne prispevke v okviru DZ, pač pa so se prizadetim v poplavam odločili pomagati samostojno. Poslanka Janja Jenko se je odločila za finančno pomoč družini, ki je bila prizadeta v poplavah, poslanka Marjana Kotnik Propat pa žrtvam poplav pomaga v svojem domačem kraju, in sicer v Rušah. Poslanska skupina DeSUS je 100 evrov namenila tudi za družino s Ptuja, ki je v DZ pred dnevi poslala pismo in prosila za pomoč.

Poslanke in poslanci Pozitivne Slovenije so ob poplavah na pomoč priskočili s prostovoljnim delom, hrano, oblačili, belo tehniko, pohištvom, radiatorji, so sporočili iz poslanske skupine. Prav tako so se odločili, da vsak prispeva tudi prostovoljni prispevek, zneskov pa ne bodo javno objavljali, razen če se bodo prejemniki prispevka sami odločili in to povedali.

Kmetijski minister na poplavljenih območjih: Razmišljamo o kreditu za sanacijo

Medtem si je minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ogledal posledice poplav na Štajerskem. Kot je dejal v izjavi za medije v Dogošah, bo vlada o nadaljnjih ukrepih po poplavah razpravljala prihodnji teden, razmišlja pa tudi o najetju kredita pri Evropski investicijski banki (EIB). Naslednja pomoč bo izhajala iz ocen občinskih komisij, na podlagi katerih bo izveden poseben vladni program sanacije. "Popisi prihajajo. Naslednji teden naj bi na vladi obravnavali prvi dopolnjeni intervencijski program, druga ključna stvar pa je priprava sanacijskega načrta," je pojasnil minister.

Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je potrebnih 4,7 milijona evrov za prve ukrepe na porečjih v Sloveniji. "Kar smemo v okviru intervencijskih ukrepov narediti, je, da obstoječim koncesionarjem, ki so na rekah zadolženi za vzdrževanje, z dodatnimi sredstvi omogočimo, da začnejo odpravljati škodo," je pojasnil minister. "Pot, ki jo sam vidim za naprej, je ta, da zelo hitro, koliko pač lahko v teh pogojih, vzdrževalci vodotokov naredijo intervencijska del. To je tisti del, ki bo zagotovljen prek intervencijskih sredstev že naslednji teden na vladi."

Zatem je na vrsti izdelava sanacijskega načrta, za kar bodo po besedah ministra poskušali zagotoviti dodatna sredstva s kreditom pri EIB. S tem bi radi poravnali tudi del dolga, ki ga še ima država do odpravljanja posledic naravnih nesreč v prejšnjih letih. Za intervencijski program je v proračunu na voljo 17 milijonov evrov, za nazaj pa je država v okviru te problematike dolžna za okoli 150 milijonov evrov.