V največji politični skupini v Evropskem parlamentu, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), so opravili interno glasovanje in preverili naklonjenost njihovih poslank in poslancev podpisu skupne resolucije z ostalimi političnimi strankami, s katero stranke izražajo zaskrbljenost zaradi madžarskega zakona, ki zadeva LGBTQ-osebe.
Od 177 vseh možnih je svoje mnenje na internem glasovanju izrazilo 122 poslancev. Od tega jih je bilo 84 za podpis skupne resolucije, kar je slabih 69 odstotkov. 38 glasov (dobrih 31 odstotkov) pa je bilo za pripravo alternativne resolucije.
Koalicija glede spornega zakona (še) molči
SDS, ki je del politične družine EPP, sicer spornega madžarskega zakona ni obsodila, prav tako niso javnega stališča izrazile ostale tri koalicijske stranke - NSi, SMC in DeSUS. V uredništvu 24ur.com smo jih prosili za odziv, a na njihova pojasnila še čakamo.
Premier Janša na današnjem zasedanju EP v Strasbourgu ni želel govoriti o evropski politični prihodnosti stranke SDS. Na novinarsko vprašanje glede članstva SDS v EPP je odgovoril, da se trenutno ne ukvarjajo s temi vprašanji, temveč so osredotočeni na aktualne izzive. "Trenutno smo osredotočeni na izzive, ki smo jih predstavili," je dejal in dodal, da je evropski političen prostor dinamičen in da se bo spreminjal, da bo naslednji Evropski parlament drugačen, kot je bil drugačen po vsakih evropskih volitvah.
Opozicija razočarana nad odzivom Slovenije
Opozicijske stranke so po sprejetju zakona od najvišjih predstavnikov Slovenije pričakovale diplomatski protest, ki ga ni bilo. Prav tako so bile razočarane, ker se Slovenija ni pridružila 16 članicam EU, ki so v skupni izjavi izrazile zaskrbljenost zaradi zakona. Kot so sporočili v SD, je odločitev madžarskega parlamenta "pospešeno korakanje v družbo, kjer ne bo ne svobode, ne enakosti in ne spoštovanja različnosti". LMŠ pa ocenjuje, da je odziv naše vlade na sporen zakon "žal še eden v nizu dokazov, kako se naša trenutna oblast, predvsem pa predsednik vlade Janez Janša, že dalj časa spogleduje in sodeluje z Orbanovim režimom ter celo kopira njegova ravnanja – tako na področju medijev, sodstva in človekovih pravic kot tudi vseh drugih osnovnih demokratičnih standardov".
Janša o Uniji visoke zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Prijateljstvo med Janezom Janšo in madžarskim predsednikom Viktorjem Orbanom ima očitno prednost pred zaščito človekovih pravic, pa čeprav predsednik Slovenije in sedaj tudi predsedujoči Svetu EU vztrajno zatrjuje, da bo bile tudi v času slovenskega predsedovanja v ospredju vladavina prava v EU in zaščita človekovih pravic.
V Evropskem parlamentu je Janša danes predstavil prioritete slovenskega predsedovanja in med njimi izpostavil Unijo evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse države članice in za vse državljanke in državljane Evropske unije. Poudaril je Unijo uravnoteženih pravic in odgovornosti, visoke zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravico do svobode izražanja. Janšo so sicer pred evropskim parlamentom pričakali predstavniki petkovih kolesarskih protestov s protestno akcijo.
16 držav s skupno izjavo obsodilo dejanje Madžarske
Za zdaj je javno svoje stališče do spornega zakona predstavila Evropska komisija, v njem pa jasno opozorila, da zakon diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti in je v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU. Šestnajst držav članic EU je v skupni izjavi izrazilo zaskrbljenost zaradi madžarskega zakona, ki po njihovem prepričanju krši pravico do svobode izražanja pod pretvezo zaščite otrok, Evropsko komisijo pa so pozvali k ukrepanju. Slovenija izjave ni podprla, razlog pa, da bo kot predsedujoča Svetu EU vstopila v položaj nevtralnega pogajalca.
Janšo zdaj čaka sestanek skupine EPP, za katero je, vsaj glede na interno glasovanje, madžarski zakon sporen in povsem nesprejemljiv, zato lahko na srečanju pričakuje vprašanja glede svoje podpore Madžarski. Vprašanje pa je, če bo izgovor o 'nevtralnem stališču' na račun predsedovanja zalegel.
Janšev tesen odnos z madžarskim premierjem Orbanom, ki je pred nekaj meseci zapustil največjo evropsko politično družino EPP, namreč sproža vprašanja, kako se bodo v EPP soočili s tem, da vodja stranke, ki je članica njihove politične družine, podpira Orbanovo politiko.
KOMENTARJI (603)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.