SD: Ne smemo dovoliti, da bi se javni zdravstveni sistem v Sloveniji sesul

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je uvodoma pojasnil, da je osnovni cilj zakona zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 ter zagotavljanje prožnosti zdravstvenega sistema in njegova pripravljenost na odzive v zdravstvenih krizah.

Predlog zakona tako po njegovih besedah med drugim ureja denarne odškodnine za zaplete po cepljenju proti covidu-19 in zaradi zdravljenja covida-19. Do 31. marca 2023 omogoča plačilo izolacij po potrjeni okužbi z novim koronavirusom iz državnega proračuna. Uvaja pravno podlago za ambulante za bolnike brez izbranega družinskega zdravnika, omogoča tudi plačevanje vseh opravljenih zdravstvenih storitev in nagrajevanje zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih po enakih kriterijih kot pri zasebnikih.

Predlog zakona podpirajo v poslanski skupini Svoboda. Sandra Gazinkovski je poudarila, da je namen zakona ohranitev nemotenega izvajanja zdravstvenega varstva in dostopnosti do zdravstvenih storitev ob upoštevanju trenutne epidemiološke situacije. Spomnila je, da zakon predvideva dodatek v višini 1000 evrov bruto za mlade zdravnike, ki se bodo odločili za specializacijo iz družinske medicine.

Dodatna sredstva za specializacije družinske medicine so bila zagotovljena že v nekaterih preteklih protikoronskih zakonskih paketih, a se je izkazalo, da finančne spodbude ne pripomorejo k temu, da bi se več mladih zdravnikov odločilo za specializacijo iz družinske medicine, je bila kritična Jelka Godec iz SDS-a.

Poudarila je, da zakon sicer prinaša več dobrih rešitev, denimo brezplačno cepljenje proti covidu-19 in gripi, bila pa je kritična do načina nagrajevanja zdravnikov. Po njenih besedah zakon uvaja možnost, po kateri bo lahko zdravnik za redno delo plačan po podjemni pogodbi, če v svojem rednem delovnem času ne bo uspel opraviti rednih obveznosti. Kot je ponazorila, bi se lahko zgodilo, da bi zdravnik v rednem delovniku dopoldne pregledal le nekaj bolnikov, ostale pa popoldne, za dodatno plačilo.

V SDS zato želijo z dopolnilom zakon spremeniti tako, da bodo zdravstveni delavci lahko nagrajeni za dodatno in ne redno delo, nasprotujejo pa tudi členu zakona, ki 8,7 milijona evrov med drugim namenja za nadgradnjo in vzdrževanje aplikacije Ostani zdrav, ki je po besedah Godčeve "zamrla zaradi antipropagande", zato z dopolnilom predlagajo črtanje tega člena. Nasprotno pa dodatna sredstva za aplikacijo pozdravljajo v NSi, prav tako dodatna sredstva za druge ukrepe zamejitve širjenja koronavirusa. Med drugim so dodatna sredstva tako predvidena za Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), in sicer za upravljanje in koordinacijo odziva na covid-19. Ob tem Jožef Horvat iz NSi pričakuje, da si bodo aplikacijo namestili vsi člani vlade.

Predlog zakona po njegovih besedah med koalicijskimi strankami ni usklajen, kar ni dobro. "Želimo si, da se to v bodoče ne ponavlja," je poudaril. Kljub temu zakon predstavlja korak v pravo smer, zato je napovedal, da ga bodo v NSi podprli.

V SD del rešitev zakona pozdravljajo, do dela pa imajo pomisleke, je dejala Bojana Muršič. Tako pozdravljajo predvideno nagrajevanje v mreži javne zdravstvene službe, načrtovane ambulante za bolnike brez družinskega zdravnika ter dodatne specializacije iz klinične psihologije, pa tudi dodatek za mlade zdravnike, ki se bodo specializirali iz družinske medicine.

Nekatere predlagane rešitve pa pri poslancih SD "vzbujajo dvome in pomisleke o njihovih resničnih namenih". Poslanci SD bodo po napovedih Muršičeve, če bo prišlo do slabljenja javnega zdravstvenega sistema, na to opozarjali. Nikakor si ne smemo dovolili, da bi se javni zdravstveni sistem v Sloveniji sesul in tako naredil prostor zasebnemu, je poudarila.

Do zakona so kritični tudi v Levici. Kot pravijo, v primeru sprejetja zakona obstaja nevarnost nezdružljive spojitve zasebnega zdravstva z javnim. Skrbi jih, da lahko spremembe zakona vodijo v nadaljnjo razgradnjo javnega zdravstvenega sistema, zato zakona ne bodo podprli, je dejal Milan Jakopovič.

Pred začetkom seje so koalicijske poslanske skupine Svoboda, Levica in SD v postopek vložile sedem dopolnil k predlogu zakona, v poslanski skupini SDS so vložili štiri dopolnila, eno dopolnilo pa je samostojno vložila poslanska skupina stranke Svoboda.