Državni zbor opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o trgovini, po kateri bodo trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte. Izjeme bodo manjše trgovine na posebnih območjih in manjše trgovine podjetnikov ali pravnih oseb. Tretjo obravnavo predloga bo opravil na naslednji seji.
Poslanske skupine SMC, SDS in SAB so na današnji izredni seji državnega zbora namreč glasovale za amandma, ki določa, da lahko v trgovinah ob nedeljah in na dela proste dneve najemajo študente in upokojence. S sprejetjem amandmaja so tretje branje zakona, ki bi moralo biti opravljeno že danes, prestavili na jesen.
V SAB so kljub drugačnemu dogovoru podprli amandma
V Levici so ob tem v sporočilu za javnost zapisali, da so današnji amandma in zamik pri sprejemanju so navkljub drugačnemu dogovoru omogočili poslanci SAB, ki so skupaj s SDS podprli amandma SMC, "ki je v resnici poskus rušenja zakona in kupovanje časa za Trgovinsko zbornico, da bo lahko lobirala in pripravila posega v zakon čez poletje". Dodali so, da bodo "vztrajali pri prvotni, že dogovorjeni in za delavce pravični rešitvi".
"Današnji manever SDS, SMC in SAB je zgolj še eno žalostno poglavj, v 17. letni zgodbi preprečevanja uresničitve referendumske volje ljudstva in zahtev delavk in delavcev v trgovini. V Levici ne bomo odnehali, ker manjka zgolj nekaj glasov bomo skupaj s sindikati do jeseni poskušali zgraditi koalicijo, ki bo zmožna narediti zadnji korak, ki bi delavkam in delavcem končno omogočil prost dan zanje in za njihove družine," je ob tem dejal Luka Mesec.
Zaprtje trgovin ob nedeljah je vlada sicer omogočila s posebnim odlokom, sprejetim v času epidemije. Ko so se z njenim koncem sproščali vladni ukrepi, namenjeni preprečevanju širitve virusa, je vlada odlok o zaprtju trgovin ob nedeljah podaljšala.
Izjeme trgovine na bencinskih, avtobusnih, železniških postajah, letališčih, v bolnišnicah...
Po predlogu bodo morale biti trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte, razen prodajaln do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, avtobusnih in železniških postajah, letališčih, v pristaniščih, namenjenih za javni promet, in na mejnih prehodih ter v bolnišnicah.
Prav tako bodo glede na predlog lahko odprte tiste tako velike prodajalne samostojnih podjetnikov ali pravnih oseb, v katerih bodo v teh dneh delali podjetniki ali zastopniki pravnih oseb oz. prokuristi v teh osebah sami in - po danes sprejetem dopolnilu SMC - skupaj z njimi tudi dijaki in študentje ter osebe, ki lahko opravljajo začasno ali občasno delo.
Uresničuje rezultat referenduma iz 2003
Novela udejanja voljo ljudstva, izraženo na referendumu leta 2003, je na seji dejal predstavnik predlagateljev Luka Mesec. Morebitne pomisleke, da se je v 17 letih volja ljudstva spremenila, je zavrnil z rezultati javnomnenjske ankete iz leta 2018, ki da je pokazala 87-odstotno podporo zaprtju trgovin ob nedeljah.
"Odprtje trgovin ob nedeljah je v nasprotju z voljo ljudstva, v nasprotju z voljo zaposlenih in v resnici v interesu le malokomu," je menil Mesec in povzel navedbe delavcev, da so izgoreli, prihaja tudi do poškodb in invalidskega upokojevanja, primanjkuje jim časa zase, za družino in za prijatelje.
Rešitev je po njegovem mnenju ustavno skladna in rešuje problem delavcev, ki bodo dobili dela prost dan ob nedeljah, ter na drugi strani podjetnikov, ki bodo lahko ob nedeljah delali, če bodo to želeli.
Robert Polnar (DeSUS) je menil, da je treba novelo sprejeti, saj je "oblika civilizacijske intervencije v del gospodarskega sveta, ki je temeljito kontaminiran z brezsramno grabežljivostjo in nesmiselnim maltretiranjem ljudi".
Med drugim je ocenil, da tržne konkurence in podjetniške svobode pri nas ni. "Sanacija bank je denimo najbolj drastično pokazala obstoj vzporednega gospodarskega sistema, vzporedne administracije in zakulisne politike. Sistema, v katerem se ne spoštujejo pogodbe, norme in omejitve pri zadolževanju pa se ignorirajo. Profit je zasebna stvar, dolgovi so skupna stvar," je bil kritičen.
Ob tem je navedel težave dveh velikih trgovcev v državi, ki so pokazale, da je bil njun poslovni model širjenja prodajne mreže popolnoma zgrešen, vodstvi pa sta se raje kot tveganju zapiranja nedobičkonosnih trgovin posvetili finančno-poslovnemu prestrukturiranju, "z drugimi besedami povedano: z nepredstavljivim izživljanjem nad zaposlenimi".
V LMŠ predlog podpirajo. Edvard Paulič je poudaril pomen zagotavljanja prostih nedelj za delavce. Menil je, da se bo glede na kršitve, ki jih ugotavlja inšpekcija, opravljene nadure, veliko agencijskih delavcev in študentov ter glede na dobičkonosnost dejavnosti odpuščanjem moč izogniti.
Dejan Židan (SD) je dejal, da je to eden redkih zakonov, ki na prvo mesto postavljajo človeka. Obsodil je domnevne pritiske, da "če ne bo vedno v prednosti interes velekapitala, se bomo pa maščevali" in odpuščali. Pozval je tudi k premisleku o uvedbi šesturnega delovnika.
Bo prišlo do upada prometa in odpuščanja?
Proti so bili poslanci SMC in SNS, ki so opozarjali na ustavna določila glede svobodne gospodarske pobude, poštene konkurence in enakosti pred zakonom. V SMC so izpostavili morebitno ustavno neskladnost predloga novele. Dušan Verbič je izpostavil svobodno gospodarsko pobudo in nelojalno konkurenco ter enakost pred zakonom, saj bi lahko po predlogu nekateri trgovci ob nedeljah imeli odprto, drugi pa ne. Prav tako se je vprašal, zakaj se predlagatelji glede nedeljskega počitka zavzemajo le za del zaposlenih v storitvenem sektorju, za ostale, npr. v hotelirstvu ali gostinstvu, pa ne. Menil je, da bi se morali o odpiralnem času dogovoriti socialni partnerji.
Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je predlagateljem očital, da želijo "rušiti državo". Zaprtje trgovin ob nedeljah bo po njegovem mnenju državi povzročilo veliko škodo, saj ne bo pritekal denar v državno blagajno, veliko ljudi bo izgubilo svoje delo. Menil je tudi, da "trgovke z veseljem delajo ob nedeljah, ker zaslužijo več". Tudi on je izpostavil nujnost omogočanja svobodne gospodarske pobude.
Novele prav tako ni podprla vlada, ki je menila, da je v tem trenutku ključno osredotočanje na zagon gospodarstva in ohranjanje delovnih mest. Razumela je pozive zaposlenih, se je pa spraševala, ali je zakon primerno mesto za reševanje problematike delovnega časa.
V SMC pa niso bili uspešni s predlogi, da bi lahko bile vse trgovine odprte do deset nedelj v letu, trgovine do 200 kvadratnih metrov pa brez omejitev, ter da bi se zakon začel uporabljati 1. januarja 2021.
KOMENTARJI (371)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.