DZ potrdil: Politično odgovorna Pahorjeva vlada

Komisija DZ je preiskavo suma pranja denarja iranskega izvora in financiranja jedrske proliferacije v NLB pod vodstvom Janija Möderndorferja (SMC) zaključila in ugotovila, da so za dopustitev tega odgovorni nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, nekdanja ministra za finance oziroma zunanje zadeve France Križanič oziroma Samuel Žbogar ter nekdanji premier Borut Pahor.

DZ podprl predlog, da se sume kaznivih dejanj naznani organom pregona

DZ je podprl predlog, da se sume kaznivih dejanj naznani organom pregona, in sicer za nekdanji uslužbenki NLB ter za nekdanjega uslužbenca Nove KBM Primoža Britovška. Čeprav komisija preiskave v primeru Nove KBM ni končala, je za slednjega ugotovila, da obstajajo sumi zlorabe položaja ali zaupanja, napeljevanja k ponarejanju listin in pranja denarja.

DZ je podprl predlog, da se naslednjemu sklicu DZ predlaga nadaljevanje te preiskave, v kateri naj se osredotoči na vlogo nekdanjega prvega moža Nove KBM Aleša Hauca, ki se je pričanju izmikal, ter na primer državljanke BiH Dijane Đuđić, pri kateri je SDS najela posojilo in ga že vrnila, saj so tudi pri njej našli sume pranja denarja in davčne utaje.

Poročila ni podprla le stranka SDS

Poročilo in sklepe so podprle vse parlamentarne stranke, razen SDS. Večina je namreč ocenila, da morajo sume pranja denarja v NLB in v Novi KBM do konca raziskati organi pregona ter da mora država, ki je zaradi obeh zgodb izgubila ugled doma in v tujini, oz. prihodnja vlada izboljšati obveščevalno-varnostni sistem, ki se je izkazal za pomanjkljivega.

V SDS so dejali, da cenijo storjene napore, a sklepov niso podprli, ker poročilo "nekaterim v sedanji politiki namerno daje odvezo", je pojasnil Branko Grims. V NSi so pozvali, naj po privatizaciji Nove KBM ista usoda vendarle doleti tudi NLB. DeSUS se je zavzel za spremembo področne zakonodaje, SD pa je pozval k vzpostavitvi pravičnega sistema zaupanja v institucije in potrebnih mehanizmov.

SMC, Levica in NP pa so ugotovili, da se tako v tem poročilu kot v drugih poročilih preiskovalnih komisij DZ ugotovitve dotikajo predvsem obdobja, ko sta vladne prostore zasedala SD ali SDS. Ocenili so, da politika potrebuje nove obraze z integriteto, osebe, ki so se v teh zgodbah premoženjsko ali karierno okoristile, pa naj kazensko in odškodninsko odgovarjajo. 

Med sejo, ki je za javnosti niso zaprli, saj o zaupnem delu poročila niso razpravljali, je komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) opravila nenajavljen nadzor na sedežu uprave kriminalistične policije in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova).

Kot je pojasnil Grims, so namreč ugotovili, da ne policija ne Sova Möderndorferjevi komisiji nista predali nobenih podatkov o primeru državljanke BiH Dijane Đuđić. Da bi se lahko Knovs seznanil z novimi dejstvi, je predlagal prekinitev izredne seje, kar je DZ zavrnil. Po mnenju Simone Kustec Lipicer (SMC) bi bil to manever, da DZ  seje in odločanja ne bi opravil.

SDS: Nekaterim v sedanji politiki namerno dajejo odvezo

V SDS po besedah Branka Grimsa cenijo storjene napore, a predlaganih sklepov niso podprli, "ker nekaterim v sedanji politiki namerno dajejo odvezo," je pojasnil. To poročilo daje tako imenovano Persilschein (potrdilo o nedolžnosti) nekdanjima državnima sekretarkama na finančnem ministrstvu Heleni Kamnar in Mateji Vraničar ter nekdanjemu predsedniku komisije za preprečevanje korupcije Goranu Klemenčiču.

Prav tako ne omenja odgovornosti nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal in državnega sekretarja Damjana Laha, ne nekdanjega direktorja policije Janka Gorška ne nekdanje vodje nacionalnega preiskovalnega urada Harija Furlana itd., je naštel Grims, ki je večkrat ponovil, da je ta komisija raziskovala nekaj, kar sta pred njo raziskali že dve.

Poročilo bremeni vlado SD pod vodstvom Boruta Pahorja

Poročilo v politični odgovornosti bremeni vlado SD pod vodstvom Boruta Pahorja. Nemec je zato pripomnil, da bi moralo to "ob navajanju, kdo je bil v določenem času na določenem položaju, ugotoviti, da je do teh dogodkov lahko prišlo zato, ker zlasti politika že pol tretje desetletje ni uspela doseči dogovora o delujočih mehanizmih za pregon tovrstnega kriminala".

V imenu SD ga je zaskrbelo, da odkritja prihajajo na dan ob delu preiskovalnih komisij. "Kako je mogoče, da nihče od državnih podsistemov tega ni zaznal?" se je vprašal in napovedal, da bo SD poročilo podprl "v pričakovanju, da bomo v novem mandatu končno vzpostavili pravičen sistem zaupanja v institucije ter potrebne mehanizme".

A Saša Tabaković (SMC) je ob poslušanju stališč menil, da se to, kar je šlo narobe, marsikje dotika predvsem obdobja, ko sta vladne prostore zasedala SD ali SDS. "Ali bo to postalo družbeno sprejemljivo oziroma stvar preteklosti, je stvar tistih, ki bodo tem ugotovitvam dali sodni epilog," je dodal.

Franjo Trček (Levica) je ocenil, da država potrebuje novo politiko. "Dokler ne pride nova politika - ne zgolj novi obrazi, nova politika z integriteto - smo ugrabljena kleptokratska, pogosto kriminalna država, ki jo soomogoča politika," je dejal in se zavzel za odstranitev generacije Boruta Pahorja, Janeza Janše in Lojzeta Peterleta.

Prst je uperil tudi v politično kadrovanje. Dobovšek je dodal, da je bilo ob teh primerih oškodovano premoženje. "Osebe, ki so se obogatile ali pridobile funkcijo, morajo odgovarjati kazensko in odškodninsko," je poudaril. Po Hršakovem mnenju pa bi morali zaradi vseh ugotovljenih pomanjkljivosti spremeniti področno zakonodajo. 

V razpravi so poslanci veliko besed izgubili tudi o tem, zakaj SDS ni hotela sodelovati v tej preiskovalni komisiji, ugotovitvah o tej temi komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pod Grimsovim vodstvom in bančne komisije DZ pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS), ali bi Möderndorfer smel voditi to komisijo ali ne ter o drugih političnih zgodbah, ki so spremljale preiskavo suma pranja denarja v obeh bankah.

Razprava v znamenju državnozborskih volitev

Razpravo so zaznamovale tudi prihajajoče državnozborske volitve. Tako se ta ni vrtela le okoli vsebine, zaradi katere  poteka pričakovano zadnja izredna seja DZ v tem sklicu, temveč v zaostrenih tonih med posamezniki. "Bolj kot sama vsebina poročila v ospredje težav silijo že tolikokrat videna podtikanja in sprenevedanja," je povzel Matjaž Nemec (SD).

Takšno razpravo so obžalovali tudi v NSi, v imenu katere je Jernej Vrtovec ugotovil, da "to ni prispevek k ničemur". Vrtovec je menil, da Slovenija daje signal, da se pranje denarja tu lahko počne, ker se nikomur nič ne zgodi. "Enako je bilo pri bančni luknji. Slovenija postaja oaza za finančne mahinacije," je izpostavil. Sume se je preiskovalo v dveh državnih bankah, Nova KBM je bila medtem že prodana, enako bi se moralo zgoditi za NLB, je opozoril.

"To bi se preprečilo ob pravilnem delovanju pravne države," je dejal Vrtovec, Ivan Hršak (DeSUS) pa je povzel, da "so odpovedali vsi nadzorni mehanizmi na vseh ravneh". Po mnenju Bojana Dobovška (NP) je šlo za "tipičen primer sistemske korupcije". V normalni zadevah namreč vse institucije delujejo, ko pa so vpletene elite, pa zatajijo in nič se ne zgodi, je dodal.