Kot je na seji DZ izpostavila ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, je ena ključnih sprememb zakonske novele ta, da prinaša pravno podlago za izvedbo zbiranja, spremljanja in analiziranja podatkov o ceni, količini in poreklu v verigi preskrbe s hrano.
Z drugo ključno spremembo pa se ureja pravna podlaga za financiranje izvajanja letnih programov aktivnosti kmetijskih, razvojnih in izobraževalnih organizacij Slovencev v zamejstvu, ki se nanašajo na kmetijstvo. Kot je poudarila poslanka Gibanja Svoboda Mateja Čalušić, se vlada po lanskoletni uvedbi ukrepa primerjave cen osnovnih živil, ki je na mehek način reguliral maloprodajne cene izbranih živil, z omenjeno novelo zakona znova "hitro in učinkovito odziva na neravnovesje v prehranski verigi".
"Podatki bodo posledično služili za pripravo učinkovitih in usmerjenih ukrepov za posamezne deležnike v verigi preskrbe s hrano, konstantna analitična obravnava podatkov pa je pomembna tudi z vidika splošne pripravljenosti države ob novih negativnih zunanjih vplivih in s tem hitro ter učinkovito pomoč sektorjem v težavah," je poudarila.
Da je zbiranje in analiziranje cen v celotni verigi preskrbe s hrano nujno, so poudarili tudi v koalicijski SD. Prepričani so, da bo s pomočjo novele zakona možno ugotoviti dejanska cenovna razmerja v verigi s hrano, ki so trenutno najmanj ugodna za prvega v verigi: kmeta. "Trenutno nimamo podatkov o tem, kakšni so donosi znotraj verige, zato tudi težko govorimo o transparentnosti in preglednosti, kolikšen delež kolača si kdo odreže oz. kdo v tej verigi služi na debelo ter kdo je popolnoma stisnjen v kot," je izpostavil poslanec SD Damijan Zrim.
Če želi država zagotoviti, da preskrba s hrano ne bo služila zgolj kovanju čim večjih dobičkov, ampak stalni in nemoteni preskrbi prebivalstva s kakovostno ter zdravo hrano, mora aktivno posegati v prehransko verigo, pa je poudarila poslanka Levice Tatjana Greif in dodala, da so za to potrebni čim bolj natančni podatki o praksah znotraj same verige. V stranki ocenjujejo, da je novela zakona o kmetijstvu korak v pravo smer, zbrani podatki pa bodo po njihovem mnenju lahko v prihodnje služili tudi širšemu naboru ukrepov, saj "bodo uporabni kot zametek družbenega planiranja proizvodnje in preskrbe s hrano, ki bo ob podnebnem zlomu moral nadomestiti tržne mehanizme proizvodnje in distribucije".
V opozicijskih SDS in NSi pa so kljub napovedani podpori izpostavili tudi določene pomisleke glede novele zakona.
Po besedah poslanca SDS Tomaža Lisca jih v stranki skrbi izvedba samega zakona in dejstvo, da prinaša dodatna nova administrativna bremena za slovenske kmete. "Skrbi nas, da bo na koncu izplen podoben, kot je pri košarici cen osnovnih živil – dober velik piar, ki pa ga bodo statistični podatki in kazalci negirali," je dejal Lisec in ob tem izrazil tudi bojazen, da na podlagi zakona v denarnico kmeta na koncu ne bo padlo nič več denarja.
Kot je še izpostavil, bodo zakon v SDS podprli v upanju, da čez kakšnega pol leta ne bodo znova ugotavljali, da je, podobno kot košarica, "prazen nič, ki ga ubije statistika".
V NSi pa od ministrstva za kmetijstvo pričakujejo, da se bo v nadaljevanju v največji možni meri usklajevalo z deležniki v kmetijstvu, da bodo ti razumeli, katere podatke bodo morali pošiljati, da bodo ti uporabni in primerni za obdelavo, ker bodo samo takšni dali želen rezultat – na eni strani znižanje cen za potrošnike in pravične zaslužke na drugi, je v imenu stranke dejala poslanka Vida Čadonič Špelič in se ob tem obregnila tudi ob zelo visok predviden znesek v višini 240.000 evrov za vzdrževanje računalniškega sistema za zbiranje teh podatkov, ki po njenih besedah "ni garant, da bomo dosegli cilje zakona".
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.