Poslanske skupine so se strinjale, da bi bila izvedba posvetovalnega referenduma v trenutnih okoliščinah neodgovorna, krivdo za preobrat pa koalicija in opozicija pripisujeta ena drugi.
Odločitev o energetski prihodnosti Slovenije mora temeljiti na podlagi vključujočega in transparentnega procesa oblikovanja zakonodaje in energetskih politik ter mora upoštevati voljo ljudstva, ki se manifestira prek mehanizma neposrednega odločanja, torej referenduma, je dejal Miha Lamut (Svoboda).
A kot je poudaril, so po sprejeti odločitvi prvotnega predlagatelja v Svobodi opravili razmislek o smiselnosti nadaljevanja postopkov ter sprejeli odločitev, da bi nadaljevanje postopkov v trenutnih razmerah izničilo vse do sedaj izvedene aktivnosti in prizadevanja te vlade. "Ostal bi utemeljen dvom o legitimnosti izvedenega posvetovalnega referenduma, ki tudi med političnimi strankami ne bi užival podpore," je dejal.
Zvonko Černač (SDS) je prst med drugim uperil v ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, ki da "ima že vsaj dva meseca v predalu analizo o alternativnih scenarijih glede oskrbe z električno energijo Slovenije v prihodnosti, a mu očitno ne gre na roko oziroma tistim, ki stojijo v ozadju".
Kumru je poslanec največje opozicijske stranke še očital, da javnost razburja s špekulativnimi in manipulativnimi navedbami, z retoriko "OVE aktivistov", po drugi strani pa skriva podatke in kot odgovoren za področje energetike ne da na mizo vseh relevantnih informacij.
Edina, ki je od samega začetka "igrala z odprtimi kartami", je bila po besedah Janeza Žaklja NSi. "Brez fige v žepu smo na podlagi mnenj energetskih strokovnjakov in našega gospodarstva vseskozi zagovarjali stališče, podprto z izračuni, da je najboljša opcija glede energetske neodvisnosti naše države in doseganje podnebne nevtralnosti varianta z OVE in jedrsko energijo," je dejal.
NSi podpira projekt Jek 2, mora pa ta biti izveden pregledno, na strokovnih osnovah, vanj pa morajo biti vključeni tudi zasebni partnerji, je dejal Žakelj.
"V Levici pozdravljamo pristanek na umik referenduma, ki smo mu v takšni obliki ves čas nasprotovali," je spomnila poslanka Nataša Sukič. Kot je dodala, mora biti odločitev za drugi blok v Krškem predmet referendumske odločitve, ampak takšne, kjer vprašanje ne bo zavajajoče in kjer bo jasno, kako močno elektrarno naj bi gradili, koliko naj bi ta stala, kdo bo to financiral in kakšna bo cena elektrike iz tega objekta.
Proti preklicu referenduma je glasoval Miha Kordiš (Levica). "Gospodje, zdaj se poskušate skriti pred posledicami svojih lastnih dejanj z minimumom ali nič politične odgovornosti. Ne pristanem na to. Zamučkali ste, zdaj pa stopite pred ljudi, vprašajte jih, kaj si dejansko mislijo o drugem bloku, vprašajte jih, kaj si dejansko mislijo o vašem političnem ravnanju, in jim položite račune," je dejal.
"Nerodno mi je, ker se nismo znali poslušati, nerodno mi je, ker smo hiteli in ker si skupaj nismo vzeli dovolj časa. Zraslo je veliko nezaupanje tako znotraj državnega zbora, med politiki in med posameznimi političnimi strankami kot tudi med ljudmi in javnostjo. Za povrh vsega pa tukaj s prstom kažemo drug na drugega, kdo je bolj in kdo manj kriv," je dejal Predrag Baković (SD).
Zmagovalca po njegovih besedah ni. "Edino, kar je dobro, je to, da smo zadnji trenutek zmogli toliko, da smo dali nogo s plina, zadevo ustavili in lahko stopimo korak nazaj ter še enkrat pogledamo, kako na najboljši način zagotoviti ustrezno učinkovito samooskrbo z električno energijo, potem pa v tej smeri nadaljujemo," je dejal.
Tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek je opozorila, da nihče v dvorani ne more in ne sme govoriti o zmagovalcih glede na polom okoli posvetovalnega referenduma. "Vsa zgodba s tem referendumom namreč meče velik črn madež na državni zbor, predvsem pa na obe največji stranki, ki sta to igro igrali," je dejala.
Ne bo pa z dnevnega reda umaknjen projekt Jek 2. V koaliciji še za to jesen napovedujejo pripravo predloga posebnega zakona za bolj učinkovito izvedbo načrtovane največje investicije v zgodovini samostojne države.
Preklic referenduma je pozdravila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. "Osebno sem zadovoljna, da referenduma ne bo. Vedno bom poudarjala, da je za takšen referendum potrebno bistveno več informacij," je dejala ob delovnem obisku v Beli krajini. Kot je dodala, se podcenjevanje javnosti na referendumih nikoli ne izkaže za dobro.
Poslanske skupine umaknile podporo izvedbi referenduma
DZ je s skoraj dvotretjinsko večino 10. oktobra sprejel odlok o referendumu o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, ki bi ga izvedli 24. novembra. Na glasovanju bi se vprašanje glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?"
Opravila za izvedbo referenduma so že stekla, nekaj stroškov je nastalo, v petek bi se morala začeti tudi referendumska kampanja. Vendar pa so mediji v zadnjem obdobju poročali o več negativnih zgodbah v zvezi z JEK2 in referendumom o njem, zato so v ponedeljek poslanske skupine, ki so se pod predlog za razpis referenduma podpisale, podporo izvedbi referenduma v tem trenutku umaknile.
Predlagatelji ugotavljajo, da se zaradi nastalih okoliščin postavlja utemeljen dvom o tem, ali lahko volivci informirano, avtonomno in odgovorno odločajo o tako pomembnem dolgoročnem vprašanju nacionalnega pomena, kot je oskrba z električno energijo.
Ker je edina pravna pot za preklic referenduma sprejem odloka o prenehanju veljavnosti veljavnega odloka, so poslanske skupine, ki so prvotno predlagale referendum, v torek vložile tudi predlog razveljavitvenega odloka. Temu je zeleno luč v sredo že prižgal tudi odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.
Ne bo pa z dnevnega reda umaknjen projekt JEK2. V koaliciji še za to jesen napovedujejo pripravo predloga posebnega zakona za bolj učinkovito izvedbo te daleč največje načrtovane investicije v zgodovini samostojne države. Trenutno dogajanje tudi ne pomeni, da posvetovalni ali zakonodajni referendum na temo JEK2 ne bo izveden. To bi lahko bilo najpozneje, ko bodo predvidoma v letu 2028 znane vse podrobnosti za končno investicijsko odločitev.
Levičar: Razumem odločitev poslancev
Po Levičarjevih besedah projekt izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško (Jek 2) poteka na dveh ravneh. Prva raven je politična in referendum se bo očitno premaknil na poznejši čas. "Referendum za strateške državne investicije načeloma ni obvezen. Če pa poslanci presodijo, da je to tako pomembno vprašanje, da bi želeli tudi slišati voljo ljudstva, potem se lahko zanj odločijo. To je popolnoma v njihovih rokah," je danes ob robu seje vlade dejal Levičar.
Na projektni ravni medtem postopki tečejo dalje. Levičar pričakuje, da bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zdaj pregledalo pobudo Gen energije za pripravo državnega prostorskega načrta za drugi blok jedrske elektrarne Krško (Jek 2), jo po potrebi uskladilo in poslalo na ministrstvo za naravne vire in prostor.
Vladna delovna skupina je medtem danes pripravila vsebine, ki jih bo zajemal zakon o Jeku 2. "Zdaj je treba te vsebine pretvoriti v zakonske člene," je pojasnil državni sekretar.
Kot je še dejal, se projekt Jeka 2 resno, s pospešenim korakom pomika naprej, "kar marsikomu ne odgovarja". "In samo sprašujem se, kakšni lobiji si tako zelo želijo, da jedrske energije, ki jo pozitivno izkoriščamo več kot 40 let, ne bi izkoriščali še naprej," je dejal.
Dotaknil se je tudi danes objavljenega analize zagotavljanja elektrike samo z obnovljivimi viri (OVE), v zvezi s katero je prejšnji teden na konferenci Energetika 2024 v organizaciji medijske hiše Delo dejal, da bi morala biti objavljena, da bi ljudje vedeli, kaj je alternativa zavrnitvi scenarija jedrske in OVE, za TV Slovenija pa je v zadnjih dneh očital pristojnemu ministrstvu, da jo skriva. Ta očitek so na ministrstvu danes ob objavi analize zavrnili kot neutemeljen.
Analizo je, kot je pojasnil, z veseljem pričakoval, po njegovem bi morala biti objavljena vsaj mesec ali dva pred referendumom o Jeku 2. "Ko pogledamo referendumsko vprašanje, sta možna odgovora da in ne. Odgovor ne s sabo nosi nekatere posledice, in sicer, da se državljani odločijo za alternativni scenarij," je dejal in dodal, da je vesel objave analize tudi zdaj, ko referenduma ne bo, saj je prav, da se državljani seznanijo z obstoječimi možnostmi.
KOMENTARJI (114)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.