Janša: Slovenija je maksimalno izkoristila manevrski prostor

Državni zbor je na današnji izredni zaprti seji potrdil predlog predmeta spora za arbitražo o meji s Hrvaško, ki ga je pripravilo zunanje ministrstvo, s 70 glasovi za in petimi proti.

Kot je po seji povedal premier Janez Janša, sklep odpravlja nekatere nejasnosti, ki so se pojavljaje prej v samem gradivu, drugič pa zdaj dokončno interpretira razumevanje slovenskega suverena oz. slovenskega parlamenta v ključnih točkah določb arbitražnega sporazuma.

"Hrvaška je takrat, ko je ratificirala arbitražni sporazum, jasno izrazila svojo voljo oziroma razumevanje ključnih točk tega sporazuma, Slovenija pa je to ob ratifikaciji naredila samo na pol. Naredila je samo pol koraka, drugi del koraka je slovenski parlament naredil danes in s tem mislim, da je zapolnjen ves manevrski prostor, ki ga sporazum še daje," je še pojasnil Janša.

Zadovoljen je bil tudi minister Karl Erjavec, ki meni, da  zdaj "ni nobenega razloga več, da ne bi že v tem tednu poslali memorandum na arbitražno sodišče v Haagu". Rok za to se Sloveniji in Hrvaški sicer izteče 11. februarja.

Erjavec je že ob potrditvi predloga na pristojnem parlamentarnem odboru izrazil zadovoljstvo, "ker je stroka zmagala nad politiko. Še pred sejo pa je Erjavec poudaril, da vztraja pri predlogu A, predlog A1, šlo naj bi za malenkostno dopolnjen predlog A, pa naj bi bil po njegovih besedah škodljiv za slovenske interese, ker ga je težko argumentirati.

"Treba je vedeti, da bo arbitražno sodišče presojalo po mednarodnem pravu in zato je treba imeti prave argumente," je dejal Erjavec, ki ne ve, kdo je pripravil predlog A1. Kot je dejal, je predlog v petek "priletel" na sejo vlade, domneva pa, da so ga pripravili "tisti, ki se zbirajo okoli Zavoda 25. junij".

Ponovil je, da je predlog ministrstva strokoven in pripravljen tako, da bo Slovenija dosegla svoj strateški interes, to je prost dostop do odprtega morja. 

SLS proti

Med peterico poslancev, ki predloga niso podprli, naj bi bili poslanci SLS. V stranki so namreč zavrnitev predloga napovedali že pred sejo. Poslanec Franc Pukšič je upal, da bo predlog še popravljen, zavrnil je tudi Erjavčeve navedbe, da je stroka zmagala nad politiko.

"Oba predloga je pripravljala stroka, enega na MZZ in drugega ekipa za zgodovino, pravičnost in pravo, ki jo je imenoval MZZ," je dejal Pukšič. Zanikal pa je, da bi drugi predlog pripravil Zavod 25. junij.

Po oceni Pukšiča je predlog MZZ "precej neambiciozen, predlog podskupine pa točno takšen, kot mora biti, v skladu z vsemi zgodovinskimi dejstvi, pravnim nasledstvom od leta 1945".

Slovenija za arbitražo med letoma 2010 in 2012 namenila 2,29 milijona evrov

Slovenija je doslej za postopek v zvezi z arbitražnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško namenila 2.288.920,68 evra bruto. Gre za znesek, ki ga je Slovenija porabila med letoma 2010 in 2012. 

Največji delež je namenila za honorarje tujim odvetnikom, skoraj milijon evrov bruto. Tuji odvetniki so, kot je razvidno iz stroškovnika arbitraže, objavljenega na spletni strani vlade, v letu 2010 dobili 35.458,88 evra bruto honorarja, v letu 2011 308.341,90 evra, v lanskem letu pa 637.310,43 ali skupaj natanko 981.138,21 evra.

Sledijo plače za 11 zaposlenih v projektni skupini za arbitražo na ministrstvu za zunanje zadeve. Skupno je v dveh letih Slovenija za to namenila 543.241 evrov bruto. Potni stroški projektne skupine so bili v istem obdobju 23.597,22 evra. Za leto 2010 ni podatkov. Geodetski inštitut Slovenije je prejel 230.000 evrov, za arbitražno sodišče pa je Slovenija namenila 200.000 evrov. Znanstveno raziskovalni inštitut Antona Melika je prejel 72.000 evrov. Avtorski honorarji za prevajanje za potrebe arbitraže so Slovenijo stali 71.375,13 evra.

Agentki Slovenije Simona Drenik, sicer pravnica na zunanjem ministrstvu, ter predstojnica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti Mirjam Škrk sta prejeli 12.202,03 oziroma 61.120,27 evra. Slovenska mednarodna pravnica v odvetniški ekipi Vasilka Sancin pa 36.870,38 evra.

Nočitve in letalske karte za tuje odvetnike so Slovenijo stale 22.970,69 evra. Dušan Fatur, ki je sodeloval pri pripravi dokumentacije za mejo na kopnem, pa je prejel skupno 19.756,40 evra bruto. Svetovalna skupina za arbitražni sporazum (zgodovinarji) pa 10.601,77 evra bruto. Za urejanje arhivskega gradiva Geodetskega zavoda pa je Slovenija doslej namenila 4.047,58 evra bruto.