Ministrica prestala interpelacijo

Državni zbor je po skoraj dvanajstih urah končal razpravo o interpelaciji zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič. Ministrica je interpelacijo, ki jo je zoper njo v DZ vložila SDS, prestala. Za interpelacijo je glasovalo 18 poslancev, proti pa 48.

V skladu s poprejšnjimi napovedmi so za interpelacijo glasovali poslanci SDS in NSi, proti pa so bili poslanci koalicije. Poslanci ZL niso glasovali, razen poslanke Violete Tomić, ki je glasovala proti interpelaciji. Prav tako niso glasovali poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Ministrica je ob koncu razprave na očitke odgovorila na kratko. Med drugim je povedala, da se zaveda, da je odločbo ustavnega sodišča treba uresničiti, kar bodo po njenem prepričanju naredili z novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je bil poslan v medresorsko usklajevanje. Na ministrstvu po njenih besedah tako postopke peljejo naprej, "pregledno in premišljeno".

Ocenila je, da gre za zanimivo razpravo in kompleksno temo. Čaka jo usklajevanje novele zakona o financiranju šolstva, ki pa so ji za zdaj bolj naklonjeni v SDS kot v delu koalicije. "Zakaj pa ne bi nekoč nastal zakon, ki bi ga sopodpisali tudi poslanci SMC in SDS?" se je v izjavi novinarjem po seji DZ, na kateri je Makovec Brenčičeva uspešno prestala interpelacijo, vprašal Tomaž Lisec (SDS).

Lisec je ocenil, da je kljub podpori, usoda ministrice negotova. Njena usoda bo vse bolj negotova z vsakim korakom, ki ga bo naredila s sprejemanjem novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki naj bi odpravil neustavnost, pri čemer težav ne bo imela z opozicijo, ampak s koalicijo, je napovedal.

Poslanci SDS so tudi opozorili na domnevno dvoličnost funkcionarjev nekaterih koalicijskih strank. Nekateri namreč po besedah Branka Grimsa (SDS) otroke šolajo v zasebnih šolah, medtem ko se javno zavzemajo za javno šolstvo.

V razpravi o interpelaciji zoper ministrico Makovec Brenčič so poslanci SDS in NSi vztrajno izpostavljali njeno odgovornost za nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča. 

Razprava je odprla pa je kar nekaj vprašanj v zvezi z izobraževanjem, znanostjo in celotnim razvojem šolskega sistema. "Tako je tudi prav, saj je skrb za to, da izobraževanje dobro razvijajo in znanost dobro utemeljujejo, ena od prioritet sedanje vlade", je pred sejo povedala ministrica.

Makovec Brenčičeva je opozorila, da vlada ne nasprotuje nujnosti spremembe zakona na podlagi ustavne odločbe in poudarja, da je treba ob vprašanju financiranja obstoječih zasebnih šol to področje urediti celovito. Tako je v zakonodaji treba zajeti še druge elemente v zvezi z delovanjem novoustanovljenih zasebnih šol, kot so pogoji ustanavljanja, pridobitev javne veljavnosti ter spremljanje kakovosti.

Diskriminacijo pri financiranju obveznih osnovnošolskih vsebin ter s tem povzročene nepopravljive posledice je zavrnila s pojasnilom, da je bilo financiranje zasebnih šol urejeno s šolsko zakonodajo v letu 1996, vse do odločitve ustavnega sodišča leta 2014 pa se je ureditev zdela primerna in ustrezna. Opozorila je tudi na Unescovo deklaracijo izobraževanja 2030, ki Slovenijo zavezuje k urejanju izobraževalnega sistema. 

Poslanec koalicijske SMC Dragan Matić obžaluje, da v DZ izgubljajo ure in ure, da "sledijo destabilizaciji političnega prostora". Odločno je stopil v bran ministrici za izobraževanje Makovec Brenčičevi, ki po njegovih navedbah namerava ustavno odločbo izvršiti v celoti. Rešitev je na vidiku, novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je v medresorskem usklajevanju, je navedel.

Koalicija obljubila podporo ministrici, kljub različnim stališčem do financiranja zasebnega šolstva

V SD interpelacije zoper ministrico po besedah poslanke Marije Bačič ne podpirajo iz razloga, ker je vsebina interpelacije "v absolutnem nasprotju z njihovim delom". Od ministrice pričakuje podporo za spremembo 57. člena ustave, s katerim bi uredili, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, v zasebnih pa v omejenem obsegu.

Poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat pa je opozorila, da kar 12 odločb ustavnega sodišča ostaja neizvršenih. Zato je prepričana, da to ne more biti pravi vzrok za interpelacijo, pač pa gre za druge interese. Zavzema se za spremembe ustave, ki bi omogočile javno dostopno osnovno šolstvo, od ministrice pa pričakuje, da bo omenjene spremembe podprla.

Za Mateja Tašnerja Vatovca (ZL) pa se interpelacija vsaj navidezno skriva za izvrševanjem odločbe ustavnega sodišča. "Nikakor ne smemo dopustiti, da neoliberalna ofenziva prodre tudi v osnovno šolstvo," je opozoril in zatrdil, da se v ZL ne strinjajo z ministrico o potrebni spremembi zakona, ampak, da je treba v ustavo zapisati, da so javne šole financirane iz javnega denarja. Po mnenju Violete Tomić pa je dilema med 85- in 100-odstotnim financiranjem zasebnega šolstva nesmiselna, saj bi moralo biti "ničodstotno".

Koalicijske partnerice so sicer že pred začetkom razprave napovedale podporo ministrici. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je dejala, da je predlog zakona, s katerim se izpolnjuje ustavna odločba, že v medresorskem usklajevanju. Predlagateljem pa očitala, da v času njihovega vodenja, niso pravočasno odpravljali ugotovljenih neustavnosti. Poslanec SD Janko Veber opozarja, da je država dolžna najprej poskrbeti za kakovost javnih osnovnih šol in posvaril pred vmešavanjem zasebnih interesov na področje vzgojno-izobraževalnega dela. Enako stališče je zavzel DeSUS. Peter Vilfan je dejal, da je treba staršem dati možnost izbire, ko je govora o izobraževanju njihovih otrok in opozoril še na razvrednotenje statuta interpelacije s strani SDS. Luka Mesec je v imenu ZL poudaril, da je "vsak evro, ki ga namenimo zasebnim šolam, je evro manj za javne šole." Zato so v ZL skupaj s poslanci SD, DeSUS in NP vložili zahtevo za spremembo ustave, ki bo ponovno jasno ločila javno in zasebno obvezno izobraževanje.

Predlagatelji interpelacije opozarjajo na vzdrževanje "statusa quo"

Poslanec SDS Franc Breznik pa je napovedal, da bo interpelacijo podprl, ker meni, da je imela ministrica od januarja lani zadosti časa za ureditev področja. Temelj za interpelacijo proti njej je po njegovih besedah "kovanje statusa quo in nedejavnost na tem področju". Med očitki ministrici je izpostavil tudi dolgotrajnost postopkov pri uvedbi vajeništva, kar bi lahko bil tudi predmet naslednje interpelacije proti ministrici.

Poslanka NSi Iva Dimic, kot pravi, ne pozna zasebnega šolstva, ampak le javni program, ki ga, kot je v razpravi pojasnila, izvajajo zasebne šole. Javne in zasebne šole izvajajo enak javno veljavni program, je dejala in poudarila, da je ministričin odhod pričakovala že ob aferi z dodatki za stalno pripravljenost. V NSi bodo po njenih navedbah glasovali za ministričino razrešitev.

SDS ministrici očita nespoštovanje ustave

Po besedah poslanca SDS Tomaža Lisca je ministrica odgovorna za neukrepanje in zavlačevanje pri pripravi sprememb zakona, ki bi sledile odločbi ustavnega sodišča. Zato je po njegovih besedah odgovorna za kršitev ustave in neizvajanja odločbe ustavnega sodišča. Očitajo ji tudi opustitev dolžnega ravnanja, saj je ministrica dolžna zagotavljati in spoštovati ustavni red ter ustvarjanje neenakosti pred zakonom. Ministrica je ustavo kršila zavestno, je dejal Lisca, saj je dejala, da je za pripravo sprememb zakona, s katerimi bi sledili ustavni odločbi, potreben premislek. S tem, ko ni odpravila neustavnosti, pa je odgovorna za diskriminacijo in nepopravljive posledice, ki so nastale. Po mnenju Lisca je odgovornost tudi na strani premierja, saj bi moral on ministrici naložiti uresničitev ustavne odločbe. Zaradi tega je na 'zelo dobri poti k ustavni obtožbi zaradi kršitev ustave in zakonov'.

Kot je dejala Ljudmila Novak iz NSi, se čudijo praznim obljubam ministrice in celo predsednika vlade Mira Cerarja. "Očitno so odločitve sodišč, tudi ustavnega, za nekatere bolj, za druge pa manj zavezujoče. Kako se lahko odločba ustavnega sodišča sploh problematizira z vidika rezultata? Odločba je zavezujoča in pika," je poudarila in ministrico pozvala k odstopu, če so jo na cedilu pustili koalicijski partnerji na čelu s premierjem.

Ministrstvo je sicer osnutek novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim želi izvršiti ustavno odločbo, minuli teden poslalo v medresorsko in koalicijsko usklajevanje. Hkrati pa pred ustavno komisijo DZ na predlog SD poteka tudi postopek za ustavno spremembo glede tega vprašanja, a ustreznega soglasja vsaj za zdaj stranke še niso dosegle. 

Sodišče je že pred dvema letoma DZ naložilo, da je treba zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja spremeniti tako, da bodo javni programi v zasebnih osnovnih šolah financirani v celoti in ne zgolj v višini 85 odstotkov. Rok za odločitev je potekel 9. januarja letos. Ministrica je decembra lani dejala, da si želijo istočasno pripraviti predlog celovite uredbe ustanavljanja zasebnih šol, zato potrebujejo za uresničitev odločbe več časa. Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je bil 15. aprila letos posredovan v javno razpravo, kar po ministričinih besedah dokazuje jasno namero ministrstva k izvrševanju ustavne odločbe. Kot je dodala, so na predlog prispeli številni, tudi povsem nasprotujoči si komentarji. "Tudi ti kažejo, da so vprašanja povezana z urejanjem zasebnega šolstva številna in kompleksna in ne le vezana samo na vprašanje financiranja," je dejala.

V razpravi o interpelaciji zoper ministrico precej govora o zasebnem in javnem šolstvu

V popoldanskem delu se je razprava vrtela predvsem okoli vprašanja, ali bolj potrebujemo zasebno ali javno šolstvo. V SD in ZL zagovarjajo javno šolstvo, ker da zagotavlja enake pogoje za vse, v SDS pa izpostavljajo dodano vrednost zasebnih šol.

Matjaž Han (SD) je poudaril, da v SD zagovarjajo javno šolstvo, zato si namesto za uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah zavzemajo za spremembo ustave, s katero bi določili, da zakonodajalec sam določi, v kakšni višini bo financiral zasebne osnovne šole. Slednje po njegovih besedah ne pomeni, da v stranki spodbijajo "že doseženo raven financiranja zasebnih osnovnih šol" v višini 85 odstotkov.

Današnja razprava po mnenju Irene Kotnik (SMC) ni ne prva, ne zadnja, ko se v DZ pogovarjajo o tem, kakšno šolstvo si želijo. "Zasebno šolstvo pri nas je kakovostno, vendar je potreben tudi uvid naprej glede na vse družbene spremembe, ki smo jim priča v Sloveniji," je dejala. Izpostavila je, da je treba jasno opredeliti pogoje ustanavljanja zasebnih šol. Prav celostno ureditev pogojev ustanavljanja zasebnih osnovnih šol ministrstvo za izobraževanje navaja kot pojasnilo, zakaj še ni bil sprejet zakon, ki bi uzakonil odločbo ustavnega sodišča. V SMC so po besedah Mitje Horvata prepričani, da ima zasebno šolstvo legitimno pravico za svoj obstoj, saj bogati šolski prostor, "zatakne pa se pri vprašanju, ali ga je treba financirati iz javnih sredstev". Pri tem je opozoril, da se še vedno soočamo z omejenimi javnimi sredstvi, s katerimi je treba po njegovem mnenju ravnati ekonomično in primerno. Sam ustavno odločbo spoštuje, a meni, da je v njej kar nekaj pomenljivosti in prehitrih sklepanj.

Po prepričanju Violete Tomič (ZL) je treba med javnim in zasebnih šolstvom narediti jasno ločnico, v nasprotnem primeru ne moremo nikoli v celoti odpraviti grožnje, da bo prišlo do prevlade zasebnega šolstva nad javnim. "Takšno šolstvo pa ni univerzalno dostopno, ampak je selektivno na podlagi premoženja, ker utrjuje razredne delitve na revne in na bogate," je opozorila.

Pomisleke, da bi lahko zasebno šolstvo prevladalo nad javnim, je Tomaž Lisec (SDS) zavrnil: "Leta 2016 je v Sloveniji 452 osnovnih šol, od tega so štiri zasebne, to je 0,8 odstotka. Kakšna grožnja za prevlado je to," se je vprašal in dodal, da govorimo o dopolnitvi javne mreže in ne o grožnji. "Govoriti, da 0,8 odstotka zasebnih osnovnih šol ogroža 99,2 odstotka javnih šol, je približno tako, kot če bi Združene države Amerike dejale, da so vojaško ogrožene s strani Gane," je menil Žan Mahnič (SDS).

Eva Irgl (SDS) pa je izpostavila, da je vladi, ki je zrasla "na humusu etike, figo mar za pravno državo": "Ji je pa na drugi strani zelo mar za oblast in za ohranjanje funkcij. V kolikor temu ne bi bilo tako, bi danes nekateri ministri ne sedeli v vladi Mira Cerarja."