Eden izmed pomembnih poudarkov – poslancem bi morali bolj gledati pod prste, kako glasujejo. Tako meni gostja, novinarka časopisa Delo Maja Prijatelj Videmšek.
Nenazadnje je v Bruslju ogromen vpliv kapitala, lobijev, različnih interesov, vse to lahko vpliva na odločitve poslancev.
Če so bile volitve 2019 še v znamenju zagona okoljskih, zelenih ukrepov, pa se je v teh letih to precej spremenilo. Pomembni ukrepi, kot je bil zakon o zmanjšanju uporabe pesticidov, ki so ga pripravljali tri leta, so v parlamentu padli.
Katera znana imena so na listah naših strank?
Kako bo v novi sestavi parlamenta? Koga pošiljajo v boj naše stranke? Na čelu liste NSi je na primer sam predsednik stranke, Matej Tonin. Odhod v Bruselj bi bil zanj možen izhod iz političnega položaja, v katerem je sedaj zaradi zavračanja sodelovanja s SDS, dokler jo vodi Janez Janša.
Tudi SDS ima na listi veliko znanih političnih imen. Zaenkrat so desne stranke tiste, ki postavljajo agendo, teme, o katerih se razpravlja pred volitvami.
To lahko pomembno določi celotno predvolilno kampanjo.
Zeleni prehod, ki je postal nekakšna tarča za vse slabo, kar se dogaja, je za desne stranke samo ideologija, ki bo ogrozila obstoj kmeta in prehransko varnost.
Zeleni prehod ni ideologija, gre za dejstva
Ne gre za ideologijo, gre za dejstva, znanstvena dejstva, pravi Maja Prijatelj Videmšek, ki bi jih morali pojasniti volivcem. Pojasniti, kakšno bo življenje, ko se bodo povprečne temperature dvignile kar za 7 stopinj, in to veliko prej, kot so napovedovali. Na kratko, govorimo o civilizacijskem zlomu. Ki pa bo prav gotovo pripeljal do zloma kmetijstva in pomanjkanja hrane. Zagovarjati bi morali in pojasnjevati, da je možno oboje, zeleni ukrepi in razvoj, da se to ne izključuje.
Kakšne možnosti ima naša zelena stranka Vesna, ki je tudi prva, ki je postala del skupine evropskih zelenih strank. Na čelo liste je dala zanimivega kandidata, župana Kočevja, tudi kandidata na zadnjih predsedniških volitvah, Vladimirja Prebiliča.
Nevladne organizacije, so res vladavina neizvoljenih?
Kakšna bo vloga civilne družbe, nevladnih organizacij v predvolilni kampanji? Ki jih je v govoru na kongresu Evropskih ljudskih strank v Bukarešti Janez Janša označil kot vladavino neizvoljenih, ki se ji je treba zoperstaviti.
Zanimivo je, da je bila civilna družba aktivna ob obisku predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsole v Sloveniji, jo izzvala z več vprašanji.
Njeno angažiranje bi lahko pripeljalo na volišča tudi več mladih volivcev, ki morda bolje razumejo, zakaj gre pri okoljski politiki.
Se slovenski volivci sploh zavedajo, da se že večina naše zakonodaje sprejema v okviru Evropske unije?
Kaj bi pomenil ukrep, ki ga ponekod že poznajo, da bi lahko volili tudi nepolnoletni volivci, stari 16 ali 17 let?
Celovit pogovor v našem Popkastu .
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.