Vlada je prestala šesto zaporedno interpelacijo. Cerar poslancem SDS: Želim si komunikacije na višji politični ravni

Poslanci so 16 ur razpravljali o interpelaciji, ki jo je SDS vložila proti vladi. V SDS so sicer za glasovanje na današnji seji pripravili sklep. Z njim naj bi DZ vlado pozval k uresničevanju zaveze iz koalicijskega sporazuma, da je glavno poslanstvo vlade povrnitev zaupanja ljudi v državo in njene temeljne stebre državotvornega delovanja. Proti predlaganemu sklepu je glasovalo 48 poslancev, za pa 19.

Slišati je bilo veliko kritik do vlagateljev. "Tega si jaz res ne želim. To ni tisto, kamor moramo iti. Potrebujemo drugačno politično kulturo," je pred glasovanjem premier Miro Cerar komentiral šesto zaporedno interpelacijo zoper njegove vlade. SDS je očital, da vlagajo interpelacije, hkrati pa ne ponudijo rešitev. "V 16 urah od vas nismo slišali enega konstruktivnega predloga. /.../ Želim si boljšega sodelovanja," je dejal. 

Na očitke, da vlada ne uresničuje tistega, k čemur se je zavezala, je dejal, da so na oblasti od leta 2014 in da naj jih ne obsojajo zaradi napak, ki so jih počele vlade pred njimi. "Da, ne gre tako hitro, a vsak korak, ki ga naredimo, gre v pravo smer. In počasi bodo ti koraki dali rezultate, h katerim smo se zavezali," je dodal.  

Predsednik DZ okrcal poslance SDS zaradi vedenja

Predsednik DZ Milan Brglez je moral med razpravo večkrat miriti strasti, na koncu pa ni mogel skriti razočaranja nad vedenjem nekaterih poslancev SDS. "Sram me je za vas. Sram me je, da ne morete poslušati sogovornika. Tega drugi ne počno, to je dejstvo, ki ga opažam kot predsednik Državnega zbora," je dejal in dodal, da upa, da se mlajše generacije tega ne učijo od njih. 

Predsednik SDS Janez Janša je ocenil, da Cerar ni odgovoril na številna konkretna vprašanja, namesto tega pa so dočakali osem minut in pol predavanja o etiki in morali. Še enkrat je kritično ocenil delo vlade.

"Imamo vlado, ki govori o enotnosti, sodelovanju in strpnosti, v bistvu pa izvaja drastično delitev na prvorazredne in drugorazredne," je dejal. Prvorazredni so po njegovem tisti, ki imajo koristi od vlade, to so "birokracija, kvazicivilna družba ...", drugorazredni pa "davkoplačevalci, mladi brez služb in stanovanj, mnogi podjetniki, ki jih privijate."

Dejal je še, da "imamo vlado, ki je nelegitimna, vladno koalicijo, ki krade poslanske mandate, sodno oblast, ki krade dediščino, vlado, ki spodbuja otroke k ovajanju staršev."

S sklepom, ki ga je vložila poslanska skupina SDS, bi vlado pozvali k uresničevanju zaveze iz koalicijskega sporazuma, da je glavno poslanstvo vlade povrnitev zaupanja ljudi v državo in njene temeljne stebre državotvornega delovanja.

Sestavni del sklepa pa bi bila tudi ena od ugotovitev iz koalicijskega sporazuma. S sklepom bi namreč DZ izrazil strinjanje z v koalicijskem sporazumu zapisano oceno, da je Slovenija v zadnjih letih v preveliki meri postala družba, v kateri "razpadajo pozitivni temelji družbenega povezovanja in je zato brez perspektive, družba nezaupanja in manipulacij".

Današnja razprava o interpelaciji zoper vlado sicer je sicer pričakovano minevala v znamenju opozicijskih očitkov na račun (ne)dela vlade in koalicije v prvi polovici mandata. Na drugi strani so koalicijski poslanci branili njeno delo in predlagateljem interpelacije očitali onemogočanje njenega dela.

Janja Sluga (SMC) je ugotavljala, da je očitno politična ocena največje opozicijske stranke, da vlada Mira Cerarja predstavlja resno oviro ob njenem ponovnem poizkusu naskoka na oblast. Strankarski kolega Dragan Matić pa je bil posebej kritičen do predsednika SDS Janeza Janše.

S serijo interpelacij, zlati današnjo, je po Matićevih besedah Janša izkazal zanj "že pregovorno neobjektivnost in nenasiten pohlep po oblasti". "Pohlep, ki si ga sedaj tolažite s serijo interpelacij, s katerimi hočete zrušiti politično stabilnost in potisniti Slovenijo zopet v krizo in kaos, podobno kot ste delali leta 2012," je dejal.

Smo parlamentarna demokracija, vsak ima pravico, da se bori na demokratičen način v skladu z ustavo za oblast, mu je odvrnil Janša. "Ali mislite, da je oblast še vedno rezervirana samo za vas, ali kaj? ... Oblast ni tukaj samo za prvorazredne Matiće in podobne, ampak za vse," je dodal.

Erika Dekleva (SMC) si ni mislila, da bodo dve leti po volitvah še "krpali rane SDS". "Še vedno poslušamo o nelegitimnih volitvah, čeprav so bile izvedene v skladu z ustavo in zakoni. Dejstvo je, da SDS na volitvah pač ni bila izvoljena. Niste bili izvoljeni, da bi vodili Slovenijo, in s tem se bo počasi treba sprijaznit," je menila.

Odgovorila je Jelka Godec (SDS): "Mi smo za SMC očitno fatamorgana in nas v DZ sploh ni. Verjamem, da bi si koalicija želela, da SDS v DZ ne bi bilo, da ne bi opozarjali na nepravilnosti in na to, da v dveh letih ni bilo narejenega nič".

Jernej Vrtovec (NSi) je opozoril, da se vlada hvali z gospodarsko rastjo, zmanjšanjem brezposelnosti in povečanjem zaposlovanja mladih, pri tem pa ne navede nobenega konkretnega ukrepa, ki ga je sprejela v ta namen. Metali bi si pesek v oči, če bi rekli, da dobre gospodarske razmere v tujini niso imele nobenega vpliva na izboljšanje položaja pri nas, je dejal.

Vzroke za zmanjševanje brezposelnosti gre iskati v tem, da je ministrstvu za delo z ukrepi za mlade uspelo zaposliti več kot 49.000 brezposelnih. Tudi javna dela, kot poseben ukrep aktivne politike, so zelo spodbudna, je kot konkreten razlog za to, zakaj se zmanjšuje brezposelnost, navedla poslanka SD Bojana Muršič.

Interpelacija je po besedah vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka spisana na konkretnih kršitvah vlade in ministrov. "Vse trditve so preverljive. Dopuščamo možnost, da se je v teh dveh mesecih od vložitve morda kaj spremenilo, izboljšalo, a najbrž je tega zelo malo. Se je pa zgodilo veliko novih dejstev, ki interpelacijo le še podkrepljujejo," je dodal. "Vlada se hvali s politično stabilnostjo, sodelovanjem z Ekonomsko-socialnim svetom, sindikati, a te trditve ne držijo. Nobena vlada še ni menjavala ministrov tako kot spodnje hlače, a kljub temu so še vedno ministri Maja Makovec Brenčič, Goran Klemenčič ali Milojka Kolar Celarc," je dejal Tanko.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je vlado primerjal z nogometno ekipo, ki se v prvem polčasu ni "resno ukvarjala z igro, ampak iskanjem pravih igralcev, ki ne bodo zabijali avtogolov". Ko se je v drugem letu mandata vendarle zdelo, da se bo vlada osredotočila na vsebinska vprašanja, pa se je namesto tega lotila masovnih kadrovskih menjav, je ocenil Tonin. Premierju je očital, da je njegov edini cilj voditi vlado do konca mandata, ob tem pa ni čutiti nobene resne vneme za spremembe, ki jih Slovenija resno potrebuje. Nevarnosti, ki grozijo Sloveniji, so po njegovih besedah negativni demografski trendi, visok javni dolg in neprijazno poslovno okolje. Ker se vlada s tem ne ukvarja, bosta prihodnji dve leti čas izgubljenih priložnosti. Zato je po njegovih besedah na mestu razmislek, "ali ne bi bilo najbolj smiselno zamenjati selektorja in njegovih ključnih igralcev".

Prvopodpisani pod interpelacijo, predsednik SDS Janez Janša se je odzval na očitke, da v SDS ovirajo delo vlade in da so v zadnjem času vložili veliko poslanskih vprašanj. Pojasnil je, da je v zadnjem času teh vprašanj več, saj so to vprašanja državljanov, ki jih pošiljajo njim, v SDS pa jih vlagajo v proceduro. "Odgovarjanje na poslansko vprašanje o konkretnih stiskah ljudi je za ministre oviranje njihovega dela. Kaj pa je vaše delo potem? Provizije pri naročilih v zdravstvu, mogoče," se je vprašal Janša.

Nada Brinovšek (SDS) je bila kritična do vlade, ker da "žive in mrtve državljane deli na prvorazredne in drugorazredne, čeprav bi pred zakonom morali biti vsi enakopravni". Za ministra za kmetijstvo Dejana Židana pa je ocenila, da "bo naredil več škode za naše kmetijstvo kot lubadar".

Ljudmila Novak (NSi) je ocenila, da je javna uprava neučinkovita in se v zadnjem času znova povečuje. "Seveda potrebujemo nova delovna mesta. A naša javna uprava je že zdaj prevelika in jo moramo zmanjšati, ne še bolj povečevati." Kritična je bila tudi do področja pravosodja. "Res smo sprejeli par zakonov, a ob poročilu o stanju v bankah smo ugotavljali, da nihče ne odgovarja. Večjega premika na tem področju ni bilo, da bi lahko rekli, da je nekdo bil kaznovan, da je vrnil denar. Državljani pričakujejo, da se nekaj razčisti, da se nekaj zgodi, da neke akcije s kamerami niso dovolj, da bi ljudje verjeli, da smo postali pravna država," je dejala Novakova.

'Prva interpelacija, na kateri je več veselja na strani vlade'

Jan Škoberne (SD) pa je ugotavljal, da je to prva interpelacija, na kateri je "več samozavesti in veselja na strani vlade kot na strani predlagatelja". To po njegovem prepričanju kaže na stisko opozicije, ker vlada v večini primerov dela dobro in gre državi dobro, volitve pa so relativno blizu. "Ta samozavest se kaže tudi skozi nekatere najbolj ključne rezultate," je dejal.

Da vlada deluje v korist državljanov, je prepričan tudi drugi podpredsednik vlade in minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Po njegovih besedah se zavzemajo za ohranitev javnih sistemov, kot sta šolstvo in zdravstvo, a pri odpravljanju težav v teh sistemih pogosto naletijo na odpore in zakoreninjeno prakso. Kot primer je navedel področje javnega naročanja, kjer je "več pritožb kot javnih naročil".

Med dosežki vlade je omenil, da se veča zaposlenost, prihajajo tuji investitorji, na mednarodnih lestvicah pa Slovenija hitro napreduje. Prav tako v času največjih varnostnih tveganj tega državljani praktično niso čutili, kar pomeni, da so sposobni reagirati tudi v kritičnih situacijah, je prepričan Koprivnikar. Po njegovem mnenju je koncept te vlade koncept razvoja, ki vodi v prihodnost.

Na tnalu tudi posamezni ministri

Opozicijski poslanci uperjajo puščice v delo posameznih ministrov, koalicijski poslanci pa predvsem branijo ministre iz vrst lastnih strank. Kljub zagotovilom koalicije o njihovi enotnosti pa jo v opoziciji zaradi dogajanja okoli zdravniške stavke postavljajo pod vprašaj.

ZL ne podpira niti vlade niti interpelacije

Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec je uvodoma napovedal, da v poslanski skupini ne bodo podprli niti interpelacije niti vlade. "Interpelacija nas postavlja pred lažno dilemo Cerar ali Janša. A zadnje volitve so pokazale, da zgolj zamenjava obrazov ni dovolj, potrebovali bi korenito zamenjavo politike," je ocenil. Vlada bi po prepričanju ZL morala oditi zaradi vodenja protisocialne politike, nadaljevanja politike varčevanja pri najšibkejših skupinah, ker podlega zasebnim interesom in lobijem, nadaljuje s privatizacijo državnega premoženja na netransparenten način, znižuje okoljske standarde, ker je podpisala sporazum Ceta kljub nasprotovanju ljudstva, vodi servilno politiko do zveze Nato in ker "z novimi represivnimi zakoni stopica po stopinjah ZDA".

Vlada namesto strokovnjakov zaposluje strokovnjake za krizni PR za prikazovanje, kaj se v državi dogaja na način, kot je zaželeno, pa je v svojem nastopu ocenil vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek. Izpostavil je razloge za nezadovoljstvo ljudi nad stanjem v državi. Po njegovih besedah je državni zbor "prevzela" vlada in so zakoni, ki pridejo v parlament, izglasovani kot si želi vlada. 

Jurša: SDS onemogoča delo vlade

Franc Jurša (DeSUS) pa je obnašanje SDS ocenil kot neproduktivno in neodgovorno. S stalnim vlaganjem interpelacij in "zasuvanjem" ministrstev s poslanskimi vprašanji po njegovih besedah obremenjujejo in onemogočajo delo vlade, blokirajo delo državnega zbora ter umetno ustvarjajo krizne razmere. "Vaša politika napadanja, strahu in nestrpnosti vedno bolj prihaja na površje, ljudje so vas prebrali," je bil kritičen Jurša, ki je poslancem SDS očital, da so spet pripravili predstavo za javnost in ustvarjajo nove delitve. Jurša priznava, da sedanja vlada ni idealna, a je edina, ki je po dolgih letih normalizirala državo in stabilizirala javne finance. "Žal ne gre vse čez noč, okrevanje čutimo kasneje, kot bi si želeli, a nastavki so narejeni, zdaj gre lahko samo še na bolje," je ocenil Jurša. 

Han: Vsa država se je prisiljena ukvarjati s kompleksi SDS

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je ugotavljal, da so se "vladna koalicija in vsa država prisiljeni ukvarjati s kompleksi SDS, namesto da bi se ukvarjali s problemi te države. Ta interpelacija ne preseneča, bolj preseneča to, da se je SDS odločila - ker običajni prijemi ne delujejo več - interpelirati celotno vlado. A vmes sem imel že občutek, da smo na interpelaciji ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. Ne bom presenečen, če bomo že čez kak mesec priča novi interpelaciji".

Izzivi v Sloveniji niso samo finančni, so predvsem strukturne narave in to bo treba storiti, je opozoril Han. Danes se po njegovih besedah soočamo z vprašanjem razmer v zdravstvu, na primer čakalnih dob, pa tudi staranje prebivalstva in izzive na področju trga dela. Izrazil je upanje, da bodo znali dokazati, da "v tej državi smo vsi enaki, da lahko na nek način med sabo sodelujemo ne glede na razlike in da če se nekaj dogovorimo, se tega tudi držimo".

Premier Cerar zatrdil, da bo vlada nadaljevala s svojo razvojno in moderno politiko

Sedanji trendi v Sloveniji vlivajo optimizem, k njim pa je po besedah premierja Mira Cerarja s svojim delom prispevala tudi vlada. "Zato bomo s to razvojno in moderno naravnano potjo nadaljevali," je v odgovoru na interpelacijo, ki jo je zoper celo vlado vložila SDS, dejal Cerar in zavrnil vse očitke iz interpelacije. "Obljube iz koalicijske pogodbe uresničujemo v veliko večji meri, kot je bilo prikazano," je dejal in dodal, da bodo nekateri projekti seveda končani šele proti koncu mandata.

Ozrl se je dve leti nazaj - v čase, ko je njegova vlada nastopila mandat. "Bili smo v krizi, vlade so se menjavale, ni bilo stabilnosti, grozila nam je trojka, nakopičili so se slabi krediti, upravljanje državnega premoženja je bilo slabo, primanjkljaj je bil večji kot danes, resnih reform ni bilo na vidiku, socialni dialog je bil prekinjen," je našteval Cerar. Prejšnje vlade so se izkazale za nesposobne zagotoviti stabilnost, je povzel in dodal: "Bili smo v krču, ni šlo naprej, zato sem tudi sam vstopil v politiko."

Cerar v parlamentu naštel rezultate dobrega dela vlade

Z nastopom mandata je vlada takoj začela uresničevati zaveze, je spomnil premier in navedel rezultate tega dela: od izboljšanja javnih financ do zmanjšanja davčnega dolga, veliko boljšega gospodarjenja z državnim premoženjem, padca stopnje brezposelnosti in vzpenjanja Slovenije po lestvicah konkurenčnosti. "Vsak dan naredimo nekaj, ne gre pa tako hitro, kot bi si želeli. Ovir je ogromno, a ne bomo odnehali," je dejal.

Odgovoril je tudi na očitke SDS, da vlada še ni uspela imenovati fiskalnega sveta, ki ga je kot eno prvih nalog zapisala v koalicijski pogodbi. "Ta vlada se je trdo pogajala z vsemi vami poslanci, da bi dosegli potrebno dvotretjinsko večino," je dejal in obžaloval, da SDS kljub večkratnim pogovorom žal ni želela sodelovati. Ob tem je poudaril, da morajo kljub različnim pogledom najti skupen jezik za dobro državljanov in države. "Lahko imamo različna mnenja, a moramo biti skupaj v ključnih zadevah, ki so v interesu vseh nas," je nagovoril vlagatelje interpelacije.

Naštel je projekte, ki jih je že in jih še uresničuje njegova vlada. Med njimi je izpostavil projekt drugega tira železniške proge Divača-Koper, na katerem vlada "še kako gara". Vlada se zaveda strateškega pomena Luke Koper je dejal, na očitke, da želi družbo privatizirati, pa zagotovil: "Odgovor je ne. Koalicija je čvrsta pri tem, da Luka Koper ostane v državni lasti kot strateška naložba."

 Janša: Vlada uresničila le deset odstotkov obljub

Janša je ob vložitvi interpelacije povedal, da zahtevajo razpravo o delu šibke vlade brez hrbtenice. Na interpelaciji je dejal, da vlada kupuje dober piar za slabo delo in se kiti z uspehi, ki niso njeni. Po njegovi oceni gre za šibko vlado, ki je lahek plen botrov in lobijev in občasno bruseljske administracije. 

Vlada je po več kot polovici mandata uresničila le deset odstotkov zavez iz koalicijskega sporazuma, je v predstavitvi interpelacije proti celotni vladi poudaril prvak SDS. Statistika o uresničenih zavezah iz koalicijske pogodbe je po Janševih besedah pokazala, da je bilo uresničenih le deset odstotkov zavez. Med njimi so tudi zelo strateške zaveze, ki so se po "ukradenih volitvah" slišale atraktivno, je poudaril. Omenil je zavezo, da bo vlada do konca leta 2015 sprejela celovito strategijo razvoja države.

Odgovor vlade na interpelacijo je Janša označil kot stihijski, saj nima "nobene zveze z realnostjo". Predlagatelji interpelacije po njegovih besedah od vlade ne terjajo, da bo izpolnjevala program SDS, terjajo pa, "da naredite, kar ste sami obljubljali slovenski javnosti". "Čas je v upravljanju države vse," je dodal. Poudaril je, da po resnih javnomnenjskih raziskavah 80 odstotkov volilnega telesa meni, da stvari ne gredo v pravo smer. Tudi na številnih mednarodnih lestvicah je Slovenija na samem repu, je dejal. Tako je v Sloveniji po raziskavi OECD najnižje zaupanje v vlado med 30 državami. Leta 2014 je zaupanje v vlado padlo za 30 odstotkov, je dodal. Omenil je tudi neto državni dolg na glavo prebivalca, ki znaša skoraj 30.000 dolarjev, medtem ko je leta 2007 znašal 7000 dolarjev. Vlada se po njegovih besedah sicer hvali z gospodarsko rastjo, a je namenjena odplačilu tega dolga, in ne investicijam.

Prav tako je Janša zavrnil "samohvalo" vlade, kako je Slovenija socialna država. Večina držav OECD ima namreč po njegovih besedah višje standarde in minimalno plačo. Omenil je tudi, da je Slovenija po mednarodnih lestvicah najslabše okolje za tuje investicije.

Med konkretnimi zavezami iz koalicijskega sporazuma, ki jih vlada ni uresničila, je navedel uvedbo fiskalnega pravila in vzpostavitev fiskalnega sveta. Tako je vlada po njegovih besedah proračun predložila brez mnenja fiskalnega sveta, čeprav to od nje zahteva ustava. Prav tako se je koalicija zavezala, da bo storila vse, da se ugotovi odgovornost za bančno luknjo. A je po drugi strani ljudi, ki so jo povzročili, zaposlila na vseh mogočih mestih, je še opozoril.

Interpelacijo so v SDS sicer vložili "zaradi kršenja ustave in zakonov, neuresničevanja zavez iz koalicijskega sporazuma vladnih strank SMC, DeSUS in SD, slabega upravljanja z državo in državnim premoženjem ter vse večjega razvojnega zaostanka za primerljivimi državami v EU". Tekom razprave se bodo v SDS odločili, kakšne sklepe bodo predlagali, če sploh.