Predloga v državnem zboru še niso obravnavali, je pa že dvignil precej prahu. V besedilu zakona nista omenjena splav in sterilizacija, čeprav obe storitvi po veljavnem zakonu sodita v osnovno zdravstveno zavarovanje.
Ginekologinja Dunja Obersnel-Kveder je nad predlogom zgrožena, češ da gre za omejevanje pravic žensk: "Če bi se to zgodilo, bi bila to katastrofa. Menim, da je treba decidirano zapisati, da je država dolžna omogočati zdravstveno varstvo vsem ženskam v zvezi z načrtovanjem družine in nosečnosti."
V sedanjem zakonu 23. člen govori o tem, da je z obveznim zavarovanjem v celoti zagotovljeno plačilo za zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem pri načrtovanju družine, kontracepcijo, nosečnostjo in porodom. Poleg tega zavarovanje zagotavlja še najmanj 85-odstotno plačilo stroškov sterilizacije in umetne prekinitve nosečnosti.
Ministrstvo, ki sicer pripravlja svoj predlog, zakonu prav tako ostro nasprotuje. "Ali je bila to napaka ali pa je bilo to namenoma," trdi minister Keber.
Predlagatelji zakona so lansko leto predlagali tudi referendum o zakonu o umetni oploditvi. Zakon je pripravljen površno, kar kaže tudi 77. člen predloga zakona. V njem je namreč v oklepaju zapisana tudi delovna opomba "Martin doda stavek pri izravnavi tveganj", ki v resen predlog zakona brez dvoma ne sodi.
