Zdravniki diagnoze postavljajo na daljavo tudi s pomočjo fotografij

Epidemija novega koronavirusa je naša življenja postavila na glavo, posledice pa bomo občutili še dolgo časa. Bo pa verjetno kaj nekaj od stvari, ki so se v času epidemije in razglašenih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe pokazale za bolj uporabne, ostalo tudi po koncu epidemije. Ena od teh je način dela, ki ga te dni prakticirajo številni zdravniki družinske medicine. Ti namreč sedaj z bolniki v veliki meri komunicirajo preko telefona in elektronske pošte.

Res da dela pri tem ni manj, ampak je zaradi novosti še bolj zahtevno, ocenjujejo zdravniki. Verjamejo pa, da bi nekatere dobre prakse iz tega obdobja lahko uporabljali tudi v prihodnje.

Kot je povedala direktorica Zdravstvena doma Kranj Lilijana Gantar Žura, imajo zdravniki družinske medicine tudi v času epidemije veliko ambulantnih obravnav, in sicer dnevno od 60 do 70. Vendar pa gre za bolj administrativne obravnave, saj tako zdravniki družinske medicine kot pediatri zadeve v večji meri rešujejo po elektronski pošti, s pomočjo fotografij in po telefonu.

Več duševnih stisk

"Delo tako pri nas teče dokaj normalno, a na daljavo," je izpostavila. Gantar Žura v tem času opaža pri ljudeh zlasti povečevanje anksioznosti in drugih psihičnih težav. Se je pa zmanjšal obisk v dežurni ambulanti, v katero pridejo res le urgentni primeri, za kar so si že prej prizadevali, med drugim tudi z lansko uvedbo plačevanja nenujnih storitev v ambulantah za nujno medicinsko pomoč.

Največkrat komunicirajo po elektronski pošti in po telefonu

Kako poteka delo v ambulantah družinskih zdravnikov, je podrobneje opisal direktor Zdravstvenega doma Škofja Loka in strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske Aleksander Stepanović, ki je tudi sam zdravnik družinske medicine.

Kot je pojasnil, redno uporabljajo predvsem komunikacijo z bolniki preko službene elektronske pošte. Na ta način si lahko ogledajo tudi morebitne fotografije, ki jih pošljejo bolniki. Včasih bolnika tudi po telefonu pokličejo in ga za razjasnitev stanja prosijo za dodatna pojasnila. "Največkrat se dejansko poslužujemo fotografij in pogovora z bolniki," je povedal.

Pogovori po telefonu so bolj obsežni, saj skušajo zajeti vse težave in dobiti vse informacije ter tudi nekoliko razširiti anamnezo, ki je zelo pomembna za ukrepanje, torej za napotitev, nasvet ali pregled v neinfektivni ambulanti, je pojasnil Stepanović. Kot dodatno možnost je navedel tudi videokonference, ki pa jih izvajajo nekoliko redkeje.

Bolnike, pri katerih se po omenjenih komunikacijskih poteh ne morejo odločiti, za kaj gre ali pa so v dvomih glede navodil oziroma postavitve pravilne diagnoze, naročijo na pregled v neinfektivne ambulante. Gledajo pa na to, da je tega čim manj, da bolnikov ne izpostavljajo okolju, kjer so možne okužbe z novim koronavirusom.

Epidemija naj bolnikov ne odvrne od kontakta z zdravnikom

Čeprav je fizičnih pregledov manj, je kontaktov med zdravniki in bolniki enako veliko, je ocenil Stepanović. "Utegne se zgoditi, da si bolnik v strahu pred tem, da ga bodo pregledovali ljudje v skafandrih, svoje težave razlaga drugače kot sicer. Tega ne želimo," je izpostavil. Dodal je, da je treba biti pozoren, da se ne spregleda nevarnih stanj ali poslabšanj kroničnih bolezni.

"Spodbujamo vse, ki imajo težave, da nas vsaj pokličejo in potem z osebnim ali nadomestnim zdravnikom razrešijo dileme. Če jih ne uspejo razrešiti na daljavo, se je treba dogovoriti za pregled pri zdravniku, da zaradi ukrepov v času epidemije ne bi povzročili kakšne dodatne škode na zdravju," je poudaril.

Delo na daljavo ima prednosti in slabosti

Kot je ocenil, imajo zdravniki enako veliko dela kot prej, vendar je le-to drugačno. "Dejansko je še bolj zahtevno, ker se uvajajo nove oblike dela, ki jih nismo navajeni," je dejal. Opozoril je, da je pri zdravnikih prisoten tudi strah, da bi kaj spregledali in bi bila diagnoza napačna. Zato meni, da je delo še bolj naporno kot običajno.

Pri delu na daljavo zdravniki pogrešajo enotne in preproste aplikacije za zagotavljanje varnosti pri komunikaciji z bolniki. Gre za varovanje osebnih podatkov, ki je v času epidemije prav tako ali pa še bolj pomembno, je opozoril Stepanović. Po njegovih besedah bi rabili enoten način kodiranja sporočil.

So se pa različne elektronske storitve, kot so e-recept, e-napotnica in e-bolniški list, izkazali za zelo koristne in po njegovem mnenju bi bilo smiselno razmisliti tudi o digitalizaciji drugih obrazcev. Prav tako bi lahko določene dobre prakse glede komunikacijskih poti z bolniki obdržali tudi po koncu epidemije. Na ta način bi lahko marsikaj rešili na daljavo in bolniku prihranili pot, zdravniki pa bi lahko več časa posvetili primerom, za katere je to treba, je pojasnil.