Nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež in njegovi sodelavci so na ljubljanskem okrožnem sodišču spet sedli na zatožno klop na glavni obravnavi zaradi domnevne zlorabe položaja in ponarejanja listin.
Še danes so imeli možnost priznati krivdo in si tako znižati kazen, a se to ni zgodilo. Kordež je namreč povedal, da se ne čuti krivega in napovedal dolg zagovor glede svojega delovanja v Merkurju. Po njegovem je bilo treba razčistiti širše okoliščine očitanega dejanja. Obramba med drugim trdi, da je Merkur z brezplačnim prenosom premoženja na Merfin le zapiral 100-milijonski dolg do ekipe Bineta Kordeža.
V več kot uro dolgem pričanju je Kordež dejal, da z nekdanjimi sodelavci v vodstvu Merkurja niso imeli nobenega naklepa, da bi storili očitano kaznivo dejanje, zato se tudi ne čuti krivega ponarejanja listin in oškodovanja Merkurja.
Po njegovih besedah so bili vsi posli Merkurja natančno in jasno razvidni, obtoženi pa se sedaj tudi ne skrivajo za "zarotami" ter ne zavlačujejo sojenja. Kordež se je vprašal, zakaj bi obtoženi ukradli 10 milijonov evrov, kot jim to očita obtožnica, če bi si ta sredstva lahko izplačali z dividendami.
"V Sloveniji praktično nihče ni sam imel toliko premoženja, da bi prevzel podjetje, zato so prevzemi podjetij temeljili na konceptu izplačil iz podjetij," je dejal Kordež. Prevzem Merkurja je bil po njegovih besedah izveden popolnoma transparentno, namenjen pa je bil omogočanju rasti družbe. "Resnično smo menili, da ne delamo nič narobe, drugače bi si namesto tega raje izplačali 30 milijonov dividend," je poudaril.
Za nedolžne so se izrekli tudi njegovi sodelavci
Poleg Kordeža so obtoženi še direktorica Merfina Marta Bertoncelj, član Kordeževe uprave Milan Jelovčan, direktor gradbenega podjetja Kongrad Oto Brglez in nekdanja Merkurjeva izvršna direktorica za finance Janja Krašovec. Prvi trije so se prav tako izrekli za nedolžne, Krašovčeva pa ni prišla na sodišče.
Bertoncljeva je poudarila, da se ne počuti krivo za očitana dejanja, saj je vseh 40 let svoje delovne dobe delala v dobro Merkurja. Za prevzem Merkurja je po njenih besedah najela posojilo, zato je zmotno mišljenje, da družbeniki Merfina v prevzem niso vložili lastnih sredstev. Poudarila je, da je pri tem popolnoma zaupala takratnemu vodstvu Merkurja, banke pa so pokazale velik interes za prevzem Merkurja. Dodala je, da nikoli ni imela namena kršiti zakonodaje.
Jelovčan je priznal, da je kot član uprave Merkurja sicer podpisal nekaj pogodb, s katerimi ni bil podrobno seznanjen, vendar pa se ne počuti krivega očitanih dejanj. Pojasnil je, da je vse pogodbe podpisoval s popolnim zaupanjem sodelavcem, pa tudi, da najbrž pogodb danes ne bi razumel, če bi jih prebral.
Brglez pa je pojasnil, da je ves čas deloval v dobro svojega gradbenega podjetja, ki se je večinoma ukvarjalo z gradnjo in odkupovanjem trgovskih centrov. Način prodaje trgovskega centra na Primskovem po njegovem mnenju ni bil sporen, saj je bil ta zaradi težkega finančnega okolja nujen za zagotavljanje dobička družbe. Na vprašanje tožilca je odgovoril, da v času prodaje omenjenega centra ni bil seznanjen z dejstvom, da je bil ta sprva že v lasti Merkurja. Preostalih obtoženih Brglez ni poznal, saj je sodeloval le s Kordežem, je še dodal.
Česa so obtoženi?
Tožilec Jože Kozina pa je še pred zagovori obtoženih spet predstavil obtožnico.
Obtoženci so položaj v Merkurju zlorabili, saj so potrebovali likvidnostna sredstva za izvedbo menedžerskega prevzema Merkurja, je poudaril tožilec. Merkur je po njegovih navedbah za trgovski center Primskovo nekaj let plačeval najemnino, nato pa se je uprava družbe med seboj dogovorila, da bo Merkur nakupno pravico za center brezplačno prepustil Merfinu.
Trgovski center Primskovo je bil nato prodan Merfinu za nekaj več kot 10 milijonov evrov, Merfin pa je le nekaj dni po tem to nepremičnino prodal družbi Kograd Igem za nekaj več kot 21 milijonov evrov. Ob prodaji je bilo po besedah tožilca dogovorjeno, da družba Kograd nepremičnino proda nazaj Merkurju, to pa je eden ključnih argumentov, da tožilstvo meni, da je bil posel navidezen, na podlagi česar naj bi družba Merkur za 10 milijonov evrov preplačala nepremičnino.
Tako kot so si stvar zamislili, so jo potem v juniju 2009 tudi izpeljali, je poudaril tožilec in dodal, da so obtoženi ponarejali listine, da bi prikrili svoje kaznivo in naklepno dejanje.
Kozina je po koncu naroka ocenil, da "ne bo mogoče zadrževati sojenja, saj ima svojo časovno dinamiko". Na vprašanje, koliko časa bo sojenje trajalo, pa je izrazil upanje, da bo jeseni že končano. Dejal je še, da "si nihče ni ničesar prilastil, vsi so delali samo v dobro družbe Merkur, posledice pa lahko vidite okrog sebe".
KOMENTARJI (399)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.