'Posegom v poslovne in kadrovske odločitve bi nadeli klobuček in temu rekli državni interes'

Minister Andrej Vizjak je v četrtek vendarle priznal, da je včeraj objavljeni daljši posnetek pogovora med njim in Bojanom Petanom v spopadu za Terme Čatež avtentičen. Da so pristne tudi izjave, ki smo jih objavili že pred dvema tednoma, so medtem potrdili na forenzičnem inštitutu, na katerem so opravili temeljito analizo. Ne gre torej za zlepljenko, kot je to poimenoval Andrej Vizjak.  

Nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec je dejal, da navedbe ministra ne morejo biti resne. "Vsak pošten Slovenec ve, da minister išče način, kako bi se izkopal iz te kolobocije, v katero je padel sam. Ščitil ni nobenih interesov države – to je iz pogovora povsem jasno. Marsikaj ponuja in obljublja gospodu Petanu. Kršil je zakon o gospodarskih družbah in prevzemih ter tudi protikorupcijsko zakonodajo. Z vidika takratne in sedanje zakonodaje je bilo vse narobe."

Štefanec pravi, da fraze, kot so "dajmo se zmeniti glede uprave", "nadzorniki bodo delali, kot se bomo zmenili", "sodniku bomo strli jajca", "dobil boš delež Kada", "jaz ti pomagam pripojiti še Olimje" in "potrebujemo samo face saving", besedišče, ki so ga nekoč uporabljali kočijaži. "Če je gospod Vizjak kočijaž, potem naj ne bo minister, ampak naj odstopi, ker sramoti funkcijo ministra. Če pa ne, ga mora predsednik vlade takoj razrešiti. Takšne stvari v Sloveniji zadnje čase doživljamo vse bolj pogosto," opozarja Štefanec. 

Vizjak danes pravi, da je bila leta 2007, ko je nastal ta posnetek, zakonodaja glede korporativnega upravljanja drugačna kot danes in da tega pogovora ne smemo ocenjevati po današnjih merilih. Je bila zakonodaja takrat res tako drugačna kot danes? Gorazd Podbevšek iz Združenja nadzornikov pojasnjuje, da smo že takrat imeli zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ter zakon o prevzemih. "Vsaj kar se tiče zakonov, ni nobenega dvoma, da je to, kar je skušal doseči minister,  nezakonito. To, da organi družb ne ravnajo izključno v interesu družbe in da niso delegati kogar koli – niti ministra – je bila vedno osnova korporacijskega prava. Če bi imeli normalne nadzornike in normalne uprave, ne bi mogel nihče obljubljati glasu za ali proti in nihče ne bi mogel barantati oz. trgovati z njihovimi glasovi."

Vizjak je tudi večkrat ponovil, da je zgolj ščitil državni interes. Toda za kako ohlapen pojem gre v resnici? Podbevšek pravi, da je treba najprej ugotoviti, kaj državni interes sploh je. "Če hočemo danes vedeti, kaj je državni interes, lahko pričakujemo od državnega zbora, da sprejme novo strategijo lastništva, ker se je veljavnost prejšnje že iztekla. Država bi morala v DZ sprejeti, kakšne cilje z naložbami imamo. Toda tega niso naredili in ves čas se pojavlja težnja, da bi namesto tega posegali v posamezne poslovne odločitve, kadrovske odločitve in nato nadeli klobuček – češ, to je v državnem interesu, ki pa slučajno sovpada z mojim individualnim, strankarskim ali pa interesom tretje osebe. In to enostavno ni resno."

Štefanec meni, da bi moral Vizjak ravnati drugače. "Minister se nima pravice v imenu kogar koli pogovarjati o tem. Z gostilniškim razgovorom se zadeve korporativnega upravljanja nikakor ne smejo reševati." 

Primer se je spolitiziral, opozicija in vlada ga razumeta diametralno nasprotno. Tožilstvo je sprožilo predkazenski postopek, a Podbevšek poudarja, da pravosodje ni edino, ki nosi odgovornost pravne države. "Če bomo sedaj sprejeli standard, da lahko kršiš zakonodajo in ravnaš protizakonito, neetično in na videz koruptivno, ampak hkrati trdiš, da delaš za javno dobro, in je na koncu vse v redu, potem bodo vsi to počeli. To bi bilo novo dno." 

Bi morala kaj reči tudi protikorupcijska komisija, ne glede na to, da gre za 14 let star pogovor? Štefanec je izpostavil, da ima KPK pri svojem delovanju težave s spremenjeno zakonodajo. "Velja novela, da KPK ne sme obravnavati zadeve, ki so v trenutku, ko pride do prijave, starejše od petih let. To je smešno. Še navadna tatvina ima daljši zastaralni rok. Tu govorimo o zlorabi uradnega položaja. Mislim pa, da bi se KPK s tem vseeno morala ukvarjati," je sklenil nekdanji predsednik KPK.