Odbor za pravne zadeve in človekove pravice Sveta Evrope je po napovedih danes v Parizu prvič razpravljal o poročilu, ki ga je pripravil poročevalec Erik Jurgens. Ta je v poročilu predlagal, da štiri države - Slovenija, Hrvaška, BiH ter Makedonija - ustanovijo skupni sklad za poplačilo deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB zunaj Slovenije med letoma 1977 in 1991, v katerega pa naj bi prispevala tudi EU.
Delegacije Hrvaške, BiH in Makedonije so januarja na odbor naslovile zahtevo, naj obravnavo poročila umakne z dnevnega reda seje in prestavi na kasneje. O zahtevi omenjenih treh držav pa odbor zaradi izteka časa ni razpravljal.
Omenjene tri države so sicer bile kritične tudi do same vsebine poročila, ki je do seje še imelo oznako zaupno. Ta oznaka je bila odstranjena šele, ko je Jurgens dokument predstavil na odboru, temu pa bo, sledeč postopkovnim pravilom, sledilo vlaganje dopolnil oziroma popravkov, nato pa njegova priprava na plenarno obravnavo in končna potrditev.
Bosna in Hercegovina pričakuje rešitev vprašanja dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke na dvostranski ravni s Slovenijo, pa tudi v okviru nadaljevanja nasledstvenih pogajanj v Baslu od tam, kjer so zastala leta 2002, je danes v Ljubljani povedal premier BiH Adnan Terzić po prihodu na uradni obisk v Slovenijo. "Menimo, da bi morali Slovenija in BiH načeloma nadaljevati tisto, za kar se je dogovorilo predsedstvo BiH na lanskem obisku s slovenskimi predstavniki, in sicer da vladi oblikujeta skupini strokovnjakov, ki bi začeli iskati načine za rešitev vprašanja dolga varčevalcem nekdanje LB," je premier BiH odgovoril na vprašanje o razlogih za nasprotovanje Sarajeva vsebini poročila Erika Jurgensa o poplačilu dolga tem varčevalcem, ki ga je danes na seji v Parizu sprejel odbor Parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Parizu in ki med drugim predvideva oblikovanje posebnega sklada za poplačilo dolgov varčevalcem nekdanje LB.
Na vprašanje, kaj bi po njegovi oceni morali Slovenija in BiH glede dolga nekdanje LB reševati na dvostranski ravni, kaj pa v okviru nasledstva, pa je odvrnil, da gre načeloma za pravna vprašanja: "Ali so lahko vprašanja zasebne lastnine predmet nasledstva, ali ne". Slovenija priznava zasebno lastnino, zato pričakujemo, da bi s teh izhodišč začeli pogovore in da strokovnjaki povedo svoje, je dejal Terzić. Samo število varčevalcev iz BiH, ki jim je dolžna nekdanje LB in skupno vsoto dolga pa po njegovih besedah morata ugotoviti ustrezni delovni skupini.
