Varuhinja človekovih pravic: Človek je pogosto zelo majhen pred vrati države

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je predsedniku DZ Janku Vebru predala poročilo za leto 2013. Kot je pojasnila, je tokratno poročilo najobsežnejše v vseh 20 letih delovanja varuha, največ doslej, kar 150 pa je tudi priporočil. Da so imeli veliko dela, po njenih besedah kaže tudi povečanje števila klicev iz 8701 v letu 2012 na 10.875.

Največ kršitev je na področju sociale. Pri tem je varuhinja omenila področje socialnih transferjev. Težava po njenih besedah ni le nezaposlenost, ampak se nanjo obračajo tudi zaposleni in upokojenci, ki opozarjajo, da s tem, kar dobijo, ne morejo preživeti.

Po besedah Nussdorferjeve skupaj s sodelavci ugotavljajo, da je "človek pogosto zelo majhen pred vrati države in ko stopa skozi ta vrata, pogosto naleti tudi na ovire". Opozorila je, da je poprava krivic draga in je spoštovanje človekovih pravic za vse institucije v državi zagotovo cenejše. Med drugim je izpostavila, da je bila Slovenija v minulih letih kar 250-krat kaznovana za dolgotrajne postopke.

Posebej pereče je področje pravic, povezanih s trgom dela. Veliko je brezposelnih, nadzor nad kršitelji je neučinkovit, vse več je novodobnih oblik izkoriščanja delavcev, sistemskih rešitev določenih problemov pa še ni, je nanizala Nussdorferjeva.

Počasno sodstvo

Med drugim varuhinja opozarja, da se zakonodaja, tudi zaradi finančne krize, včasih sprejema zelo na hitro, zakonske rešitve pa so nedomišljene, nekatere celo v nasprotju z ustavo. Kot primera je izpostavila zakon za uravnoteženje javnih financ in tudi nepremičninski zakon, o katerih je presojalo tudi ustavno sodišče.

Varuhinja poudarja, da tudi neučinkovito sodno varstvo pripomore k pravno neučinkoviti državi. Varuh namreč tudi tokrat opozarja na nesprejemljivo dolgotrajnost sodnih in upravnih postopkov.

Nussdorferjeva kot problem izpostavlja tudi nestrpen oz. sovražen govor, zlasti opažajo veliko sovražnosti v spletnih vsebinah. Po njenih besedah so se nakopičili problemi zdravstvenega varstva, kjer so med drugim opozarjali na predolge čakalne dobe, nevzdržne razmere na ljubljanski urgenci, previsoke temperature poleti na nekaterih bolnišničnih oddelkih, na pomanjkanje pedopsihiatrov, težave na področju diagnostike in zdravljenja otrok s posebnimi potrebami, težave na otroški srčni kirurgiji, ipd.

Nekatere so tudi pohvalili

Varuhinja pravi, da je letošnje poročilo nekoliko drugačno, saj so v njem označili tudi, ali so njihova opozorila in priporočila podana prvič, drugič ali pa zaznavajo, da jih država in institucije niso upoštevale in jih morajo ponavljati. Kot novost so uvedli tudi, da v poročilu pohvalijo tiste, pri katerih so zaznali napredek.

Letošnje poročilo po njenih besedah vključuje 150 priporočil. Veseli jo, da je priporočila iz predhodnega poročila varuha - takrat jih je bilo sto - DZ v celoti sprejel, a so "žal nekatera ostala le na papirju". Upa, da bo letos drugače.

Ker je predvolilni čas, je tudi kandidate na predčasnih parlamentarnih volitvah povabila, naj si poročilo preberejo in poskušajo nekaj reči o tem, kaj bodo naredili, da bodo v Sloveniji varovane človekove pravice.