Uničevanje okolja krivec za pojav bolezni, kot je covid-19

Svetovne populacije sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib so v manj kot pol stoletja v povprečju upadle za dve tretjini, razkriva objavljeno Poročilo o stanju planeta 2020 WWF. Upad je rezultat predvsem uničevanja okolja, ki prispeva k pojavu zoonotskih bolezni, kot je covid-19.

Poročilo o stanju planeta 2020 je celovita študija o stanju narave na podlagi indeksa živega planeta – Living Planet Index (LPI), ki spremlja stanje populacij prostoživečih živali na svetu. LPI, ki ga je razvilo londonsko zoološko društvo (Zoological Society of London), kaže, da isti dejavniki, za katere verjamejo, da povečujejo možnost izbruha pandemije, stojijo za povprečnim 68 % upadom populacije vrst vretenčarjev v obdobju 1970–2016. Glavna razloga za dramatičen upad sta izguba habitata in degradacija, vključno z izsekavanjem gozdov, katerih gonilo je pridelava hrane, pojasnjujejo v WWF.  

"Poročilo o stanju planeta 2020 izpostavlja, kako naraščajoče človekovo uničevanje narave katastrofalno vpliva na populacijo prostoživečih živali in  tudi na zdravje ljudi ter vse vidike naših življenj," je dejal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International. "Ne moremo spregledati dokazov – ti veliki upadi populacije prostoživečih živali so pokazatelj, da naš planet daje opozorilne rdeče signale o okvari sistema."

Najbolj ogrožena je biotska raznovrstnost sladkovodnih ekosistemov

Sladkovodna biotska raznovrstnost upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 % svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 %. Svetovne reke se dušijo zaradi obstoječe in nove infrastrukture, poraba vode vsako leto narašča, sladkovodne ribe so prelovljene, ogrožen je obstoj milijonov ljudi. Stanje v Sloveniji je podobno stanju v svetu.  

"Reke v Sloveniji že trpijo zaradi obstoječe infrastrukture, zlasti jezov, ki ne opravljajo nobene funkcije, in hidroelektrarn. Poseben problem so male hidroelektrarne. Z novimi načrti se bo pritisk še povečal. Namesto gradnje dodatne sive infrastrukture in nadaljevanja fragmentacije naših rek, se moramo osredotočiti na obnovo in revitalizacijo rek," je dejal Leon Kebe iz WWF Adria.

"Projekti obnove rek in mokrišč spodbujajo zeleno okrevanje, ki je zapisano v Evropskem zelenem dogovoru. Omogočajo ustvarjanje novih delovnih mest, kar bi okrepilo gospodarsko okrevanje države po pandemiji, hkrati pa povečalo odpornost na prihodnje nevarnosti, kot so poplave in suše. Čas je, da v slovenske reke vrnemo življenje in zagotovimo trajnostno prihodnost ljudi in narave."

S povečanjem sladkovodne biotske raznovrstnosti na različne načine prispevamo k boljšemu zdravju ljudi – od zmanjšanja tveganja za nove bolezni do večje razpoložljivosti hrane. Trenutni trendi kažejo, da moramo ukrepati takoj. Da bi zaustavili izgubo sladkovodne biotske raznovrstnosti, moramo nujno izvesti ambiciozni intervencijski načrt. To vključuje omogočanje naravnega toka rek, zmanjševanje onesnaženja, varovanje mokrišč, končanje prelova in netrajnostnega izkopa peska, nadzor nad invazivnimi vrstami in varovanje ter obnovo povezljivosti ekosistemov, pozivajo v WWF.  

Pridelava in uživanje hrane sta ključna dejavnika izgube biotske raznovrstnosti  

Podoben načrt je nujno potreben za celotno svetovno biodiverziteto, poudarjajo. Stabilizacija in zaustavitev izgube biodiverzitete je mogoča le z drznejšimi in ambicioznejšimi ukrepi za ohranitev narave in spremembo načina pridelave in uživanja hrane.  Nujne spremembe vključujejo učinkovitejšo in okolju prijaznejšo trajnostno proizvodnjo in trgovino s hrano, zmanjševanje odpadkov ter izbiro bolj zdrave in okolju bolj prijazne hrane.  

Globalni upad biodiverzitete prispeva k naraščanju svetovne neenakosti, poglablja se razkorak med globalnim severom in jugom ter se povečuje ranljivost skupnosti, ki jih bo izguba narave najbolj prizadela. Zato morajo vsi načrti  za preprečevanje izgube vsebovati temeljna socialna in ekonomska vprašanja, ki se z izgubo biodiverzitete le še poglabljajo. Preusmeriti se moramo k pravični in trajnostni pridelavi in gospodarstvu, pravičnemu delu, zmanjšanju smeti, enakemu pristopu do naravnih virov in celostnemu pristopu k obnovi in ohranjanju narave. Skupno izvajanje teh ukrepov bo svetu omogočilo hitrejše ublažitve pritiskov na habitate prostoživečih živali. Nasprotno, če bo svet deloval običajno 'business as usual', se bo stopnja izgube biotske raznovrstnosti od leta 1970 le še nadaljevala, opozarjajo v WWF.  

Svetovni voditelji morajo takoj ukrepati

Poročilo o stanju planeta 2020 je izšlo manj kot en teden pred 75. vrhom Generalne skupščine Združenih narodov (UNGA), kjer bodo voditelji pregledali napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in Konvencije o biotski raznovrstnosti (CBD). Srečanje bo združilo svetovne voditelje, podjetja in civilno družbo, da bodo zastavili okvir za delovanje po letu 2020, kar bo mejnik pri postavljanju temeljev za nujno potreben nov sporazum za naravo in ljudi (New Deal for Nature and People).

Lambertini zaključuje: "Če želimo ohraniti upanje, da bo obnovitev narave dala enaka možnosti sedanjim in prihodnjim generacijam, morajo svetovni voditelji, poleg prizadevanj za ohranjanje narave, naš sistem pridelave hrane narediti bolj trajnosten, in sicer tako, da vključuje ustavitev krčenja gozdov. S prihajajočo Generalno skupščino OZN lahko novo poročilo WWF pomaga zagotoviti nov sporazum za naravo in ljudi kot temelj za dolgoročno preživetje prostoživečih živali, rastlin, žuželk ter vse narave, vključno s človekom."