Agencija RS za okolje (Arso) je pripravila poročilo o neurjih, ki so 13. julija in v noči na 14. julij prizadela Slovenijo. Neurja so prinesla močne nalive z nevihtnim pišem, padala je toča, največ škode pa je bilo povzročene na severovzhodu države.
Tako so v Turnišču po besedah domačinov doživeli pravi tornado, saj je novo streho na osnovni šoli dobesedno dvignilo skupaj s sončno elektrarno in prestavilo na avtobusno postajališče. Na njem je bila deklica iz devetega razreda in je komaj pobegnila padajoči strehi, na srečo pa je bila le lažje poškodovana.
Meja med vročim in hladnejšim zrakom nad Alpami
Kot so zapisali v poročilu, je bil jugovzhod Evrope 12. in 13. julija preplavljen z vročim subtropskih zrakom, velik del zahodne in severne Evrope pa je bil pod vplivom hladnejšega in vlažnega atlantskega zraka. Meja med obema zračnima masama je 13. julija sredi dneva potekala prek območja Alp, hladna fronta pa se je počasi pomikala proti Sloveniji.
Dokaj močne predfrontalne nevihte, tudi s točo, so popoldne nastajale že pred njenim prehodom v prvi polovici noči na četrtek, 14. julija. Ozračje je bilo namreč zelo labilno. Ob prehodu hladne fronte so zvečer in v prvem delu noči marsikje po Sloveniji nastajala krajevna neurja, predvsem z močnimi nalivi in močnim nevihtnim pišem.
Kot navajajo na Arsu, je državna meteorološka služba 12. julija popoldne izdala opozorilo, da so predvsem v sredo popoldne, zvečer in v noči na četrtek možna krajevna neurja z močnimi nalivi, sunki vetra in točo. V sistemu Meteoalarm je bila za celotno Slovenijo razglašena druga najvišja (oranžna) stopnja ogroženosti.
Razvoj vremena nad Slovenijo 13. julija
13. julija, še pred prehodom hladne fronte, je bilo v večjem delu Slovenije še zelo toplo in deloma sončno, po nižinah južne polovice Slovenije je bila najvišja temperatura zraka okoli 30 stopinj C. Sever države je ohladitev zajela čez dan, na jugu pa se je ohladilo v noči na četrtek.
Kot navajajo v poročilu, je bilo v jutranjih in dopoldanskih urah 13. julija v večini Slovenije še suho, le na severozahodu so nastajale plohe in nevihte. Od zgodnjega popoldneva so se padavine začele pojavljati tudi drugod v severni polovici države. Marsikje so nastajale močnejše nevihte z močnimi nalivi, točo in močnimi sunki vetra. Višinski jugozahodnik je nevihte dokaj hitro nosil proti vzhodu ali severovzhodu. Proti polnoči je večje padavinsko območje z nevihtami od jugozahoda doseglo zahodno, nato še osrednjo in vzhodno Slovenijo.
V drugi polovici noči na četrtek, 14. julija se je vremensko dogajanje počasi umirilo in dež je od zahoda ponehal. Zaradi labilnega ozračja pa so 14. julija čez dan zlasti na zahodu in jugu še nastajale plohe in nevihte, ki pa niso povzročile gmotne škode.
Neurje je povzročilo tudi precej gmotne škode, zlasti na severovzhodu države.
Ponekod v 10 ali 15 minutah padlo tudi več kot 20 mm dežja
Največ padavin, tudi nad 50 mm, je bilo na severu države in na nekaterih manjših območjih drugod po Sloveniji. Drugod je bilo padavin mnogo manj, marsikje pod 15 mm. Glavnina padavin je padla v nalivih. Na nekaterih merilnih mestih, zlasti ob severni meji, smo zabeležili izrazito močne nalive, v 10 ali 15 minutah je padlo tudi več kot 20 mm dežja, navajajo v poročilu in dodajajo, da je ponekod v približno polovici dneva padlo okoli 80 mm padavin, kar je na primer na Goričkem (Sotinski breg) zelo redek pojav.
Najvišjo polurno oziroma 10-minutno povprečno hitrost vetra, ki je merilo za dalj časa trajajoč močan veter, so izmerili na Obali, na Slavniku, na Kredarici in Krvavcu ter v severovzhodni Sloveniji. Drugod največja 10-minutna oz. polurna povprečna hitrost vetra ni presegla 10 m/s.
Viharne sunke vetra so 13. julija izmerili na Podgorskem krasu, v severozahodni Sloveniji, na Uršlji gori in v severovzhodni Sloveniji, še navajajo v poročilu. So pa viharen sunek vetra najprej namerili že 12. julija, in sicer ob 23.58 na merilni postaji Tolmin Volče, medtem ko so najmočnejše sunke vetra 13. julija namerili med 15.30 in 24.00.
Celotno poročilo je priloženo, lahko pa ga preberete tudi na spletni strani Arsa na naslednji povezavi.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.