Ob tem, ko je komisija brez glasu proti sprejela končno poročilo, pa je član komisije Leo Kremžar (LDS) napovedal ločeno mnenje. Poročilo sicer nosi oznako zaupnosti, vendar pa komisija pričakuje, da bodo med obravnavo poročila v državnem zboru poslanci presodili, ali bi lahko poročilo "odprli", s čimer bi postalo dostopno tudi javnosti.
Kot je po seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, povedal predsednik komisije Mirko Zamernik (SDS), bi lahko državni zbor poročilo obravnaval že na junijski seji. Sam ne vidi razloga, da se to ne bi zgodilo, ob tem pa upa, da ne bo prišlo do podobnih zapletov kot ob sprejemanju vmesnega poročila komisije, ko je ta zaradi nesoglasij med poslanskimi skupinami skorajda razpadla.
Zamernik sicer ni preveč zadovoljen z delom, ki so ga opravili parlamentarni preiskovalci, saj je bila njegova ambicija, da bi komisija prišla tudi do ugotavljanja morebitnega političnega ozadja napada na Mira Petka, kar je bil navsezadnje eden od namenov komisije. "Dokler ne bodo naročniki napada vsaj tam, kjer so sedaj domnevni napadalci, pa to ni mogoče." Zato samega poročila Zamernik ne jemlje "kot nek velik dosežek".
Kremžar (LDS): Predlagal bo novo preiskavo
V končnem poročilu ostaja ugotovitev, da v tej fazi ni mogoče potrditi suma vpletenosti politike v ozadje napada, prav tako pa tega ni mogoče izključiti, kar je eden od razlogov, da se je Kremžar odločil pripraviti ločeno mnenje. Kot je pojasnil po seji, je namreč glede na delo, ki ga je opravila komisija, prepričan, da političnega ozadja v primeru Petek ni, "čeprav tega dokončno ni mogoče nikoli popolnoma izključiti". Ločeno mnenje bo napisal tudi zato, ker se ne strinja povsem s tistim, kar piše v poročilu, saj bi sam določene formulacije zapisal drugače. "Moja osnovna misel v ločenem mnenju pa bo tudi predlog naslednjemu sklicu državnega zbora, naj znova ustanovi komisijo," je povedal Kramžar.
Poročilo ugotavlja nesposobnost tožilstva
V postopkih preiskave in sodelovanja državnih organov s komisijo se je pojavilo nekaj napak in nejasnosti, naj bi bil eden od sklepov komisije, na kar so parlamentarni preiskovalci opozorili že v vmesnem poročilu. Poleg tega naj bi znova opozorili na spornost odločitve, da primer Petek ni bil prenesen na posebno skupino tožilcev, čeprav naj bi to takratni generalni državni tožilki Zdenki Cerar kar dvakrat predlagala celo policija. Med drugim naj bi bila v sklepih znova tudi napačna opredelitev poškodb Mira Petka, ki bi lahko po mnenju komisije zelo škodovala raziskavi primera, in tudi vprašanje o tem, kaj je resničen razlog za prestavitev primera iz Slovenj Gradca v Maribor. Komisija pa domneva, da je šlo za nesposobnost slovenjgraškega tožilstva, da razišče primer.
Po neuradnih podatkih je v ugotovitvah v končnem poročilu komisija med drugim zapisala, da so Mira Petka napadli in pretepli zaradi njegovega novinarskega dela, s katerim je opozarjal na nepravilnosti v koroških podjetjih.
Po mnenju komisije naj bi bil namreč naročnik zelo vplivna in bogata oseba, ki ima tudi zelo velik vpliv v lokalnem okolju, lahko pa tudi širše. Zato vpletenosti politike ni mogoče izključiti, čeprav je verjetno, da ni bila neposredno vpletena.
