Tovšakova lahko od države zahteva odškodnino

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je javnosti predstavil poročili višjih sodišč v Mariboru in Ljubljani glede poslovanja v postopkih za primer Čista lopata in glede delavcev na gradbišču Teš, v katere je vpletena tudi Hilda Tovšak.

''Kot veste, sem takoj odredil službeni pregled v obeh zadevah. Že v petek sem prejel poročilo predsednika v Ljubljani. Iz tega je razvidno, da je delo potekalo normalno. Soglašam, da je po prejemu sodbe sodišče ravnalo v skladu s postopkovnimi pravili in da tukaj ni bilo nepravilnosti,'' je na novinarski konferenci povedal Masleša.

V oddaji SVET pa je Masleša povedal, da je bil v zadevi Čista lopata za 15 dni prekoračen instrukcijski rok 30 dni, namenjen pisanju razsodbe. A sam razume sodnico, ki sodbe ni uspela spisati v zakonskem roku, saj je bila zelo obsežna. "Na ta primer gledamo podobno kot v medicini. Iz tega se poskušamo kaj naučiti in urediti konkretna vprašanja." Napaka je bila glede odprave pripora.

Tovšakova lahko zahteva odškodnino

Drugače pa je z mariborskim poročilom. Razložil je, da bi morala biti Tovšakova izpuščena po 15 dneh, in sicer 12. aprila. Sodnica bi morala pripor takrat odpraviti, a niti sodnica niti tožilec pripora nista odpravila do 17. maja. Poudaril je, da je bila strokovna napaka storjena, ker zoper obdolženko ni bil pripor odpravljen že 12. aprila. Tovšakova je bila tako 63 dni priprta nezakonito in lahko bi zaradi tega zahtevala odškodnino, kar je danes potrdil tudi Masleša. Zato bo za preiskovalno sodnico v skladu z zakonom predlagal oceno sodniške službe.

Na vprašanje, koliko bi Tovšakova zaradi nezakonitega pripora lahko izterjala od države, pa je odgovoril, da o tem ne želi špekulirati, dokler ni konkretna zahteva vložena. Po njegovi oceni so sicer zneski za nezakonit pripor različni in odvisni od tega, v kolikšni meri je bil nekdo prizadet v njegovih pravicah in dostojanstvu.

''Sklep o odpravi pripora je bil vročen okoli 13.30, ob 14.30 pa je že prihajala pritožba za nadaljnjo pridržanje. Šlo je za 87 strani dolg dokument, torej obsežno zadevo, zaradi česar se v krajšem času zadeve ni dalo hitreje preučiti. Zato so sklep o pridržanju izvedli v soboto,'' je dejal Masleša in dodal, da je v ponedeljek državni tožilec predlagal tudi odreditev pripora zaradi begosumnosti.

Tako naj bi senat mariborskega sodišča ravnal pravilno glede odločitve o odpravi pripora in izpustitvi na prostost, prav tako pa tudi glede odločitve o vnovični odreditvi pripora, saj je v obsežni kazenski zadevi, kjer obtožnica obsega 83 strani, odločil v zakonito predpisanem roku, prav tako pa so v tem času bile izdane in odpravljene sodne odločbe, pravijo.

Masleša je ob tem poudaril, da ko je ljubljansko sodišče dobilo sporočilo iz Maribora, je bil sklep Tovšakovi že vročen, kar pomeni, da je bila že svobodna oseba. Sodišče pri tem ni ocenilo, da bi lahko pobegnila, saj je tudi tožilec takrat predlagal pripor iz naslova ponovitvene nevarnosti in ne zaradi begosumja.

Izgubljeni del spisa že obnovljen

Masleša je govoril tudi o domnevno izgubljenih listinah iz spisa, povezanih s trgovanjem z delavci Termoelektrarne Šoštanj. Listine so res izginile iz spisa, a so jih našli v drugih različicah in hitro obnovili. Zato se po njegovem mnenju dela problem tam, kjer ga "pravzaprav ni".

Del dokumentacije iz kazenskega spisa je bil obnovljen, kljub temu pa so predsednici Okrožnega sodišča v Mariboru naročili, naj ugotovijo, zakaj se je to zgodilo, in naj spet pregledajo celotno spisovno gradivo in prostore, kjer se je spis nahajal, da bi del dokumentacije, ki je sicer že obnovljena, našli.

Na poročilo, ki ga je predstavil Masleša, se je danes odzvala tudi predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek, ki  meni, da je ocena sodniške službe za preiskovalno sodnico na mestu.

Pličanič: Stanje v sodstvu je slabo

Danes popoldne pa je pravosodni minister Senko Pličanič ocenil, da je stanje v sodstvu slabo. Napovedal je zakonske spremembe, ki naj bi povečale učinkovitost in odgovornost sodnikov ter dale večjo pristojnost izvršilne veje oblasti na sodstvo.

Pri tem je pojasnil, da je bila Tovšakova v priporu nezakonito, zato lahko tudi po njegovih besedah zahteva odškodnino. Napaki sta bili po njegovih besedah dve. Prva je bil nezakonit pripor, druga pa, da ni bilo pravočasno poskrbljeno, da bi bila v zaporu zakonito.

Med spremembami, ki se obetajo, bo tudi poudarek na alternativnem razreševanju sporov, kot je mediacija. Napoveduje tudi digitalizacijo sodnih spisov in vročanje e-listin ter povečanje izobraževanja v sodstvu. O tem je že govoril s premierko in predsednikom Borutom Pahorjem, ki to podpirata. Z novelo zakona o kazenskem postopku predlagajo dodatna pooblastila policije glede prisluškovanja, a ne tako široko, kakor se govori v javnosti glede novih pooblastil za prisluškovanje sorodnikom osumljencev.

Najbolj kritizira tisti, ''ki naj bi zagotavljal pogoje za nemoteno delovanje pravosodja''

Masleša pa je komentiral tudi politiko, ki kritizira delo v sodstvu, da je to neučinkovito, da deluje slabo. Dejal je, da je med najglasnejšimi kritiki minister za pravosodje, torej ''ravno tisti, ki naj bi zagotavljal pogoje za nemoteno delovanje pravosodja''. Dodal je, da so se ti očitki začeli gostiti tedaj, ko je sodstvo napovedalo, da bo te zadeve procesiralo v razumnem roku, torej ne več na način kot prej, ko so zadeve stale.

Opozoril je, da bi načelo objektivne odgovornosti zlasti v odprtih sodnih postopkih resno ogrozilo načelo neodvisnosti ter omogočilo političen vpliv na sodnike preko predsednikov sodišč. To načelo izhaja iz odgovornosti za dosego določenega rezultata na podlagi nadrejenosti, velja pa predvsem za politične nosilce oblasti. Ločiti ga je treba od subjektivne oziroma osebne odgovornosti, ki izhaja iz načela krivde za lastno delo in ki je v sodstvu uveljavljeno, čeprav se v javnosti pogosto poskuša ustvariti drugačen vtis. Pojasnil je, da je samo v zadnjih mesecih dvema sodnikoma zaradi negativne ocene sodniške službe prenehal mandat, še nekaj pa jih je v postopku, odstopil pa je tudi predsednik enega izmed okrožnih sodišč.

Poudaril je, da razume ogorčenje javnosti, ne more pa pristati na vnaprejšnje pavšalne in nepravilne ocene politikov o domnevnih napakah, ki ne upoštevajo pristojnosti in obveznosti različnih akterjev v postopkih, ali pa spregledajo zakonski okvir, za katerega sta pristojni ravno politični veji oblasti, in v katerem sodišče mora delovati.

Masleša zavrnil očitke o slabem delovanju

Masleša je očitke o slabem delovanju sodstva zavrnil. ''Če izhajamo iz stanja pred dvema ali tremi leti, trendi kažejo, da gremo v pravo smer. Če bi s tem nadaljevali, bi v dveh letih prišli do obvladljivega stanja. Sodstvo je uživalo največjo podporo javnosti takrat, ko je delalo najslabše – torej leta 2001 in 2002. Tedaj pač ni povzročalo težav, imelo je skoraj kozmetično vlogo. Bilo je veja oblasti, a bolj na papirju kot v resnici,'' je povedal.

Nadaljeval je, da so se skrajšali časi obravnavanja zadev in da se je stanje bistveno izboljšalo. Število sodnikov se je zmanjšalo (za 120), letošnji proračun je že bistveno manjši, zdaj pa bo ob rebalansu še manjši, je naštel. ''Vodstvo pa zahteva, da skrajša čas sodnih procesov za 50 odstotkov. Napovedana sprememba zakonodaje, ki naj bi bila odrešilna brv, pomeni poseg v to vejo oblasti, nadzor v zelo širokem obsegu. Sodstvo se ne brani nadzora, a tukaj bi šlo za nadzor samega drobovja sistema,'' je dejal.

Tovšakova je v zaporu na Igu

Tovšakova sicer v zadevi Čista lopata od petka na Igu prestaja 14-mesečno zaporno kazen. Kljub temu pa je dogajanje v preteklem dobrem tednu, ko so jo spustili iz pripora in jo nato več dni iskali, razgalilo pomanjkljivosti slovenskega pravosodnega sistema.

Na zahtevo SDS se obeta tudi seja DZ, na kateri bodo o razmerah v pravosodju razpravljali poslanci.

Tožilci opozarjajo, da jih je premalo

V Društvu državnih tožilcev so ob zadnjih kritikah, ki so v primeru Tovšakove letele tudi na tožilstvo, opozorili tudi na drugo plat medalje, na katero minister rad pozablja – ''da smo ga prav zaradi velikega manjka tožilcev in preobremenjenosti, zaradi česar pa se napake res lahko zgodijo, že večkrat prosili, naj vendar zagotovi zadostno število tožilcev na vseh tožilstvih''.

Njegov "udarni napad" na vse tožilce je po njihovem mnenju nesprejemljiv. Kjer bi morala prevladati preudarnost, treznost in razumnost, je očitno zmagala želja po všečnosti javnosti, ki je, še posebej v času zategovanja pasu, "seveda lačna takih napadov", so zapisali v javnem pismu.

Društvo opozarja, da je tožilec v službi države, vendar zavezan pravu in pravnim odločitvam, s tem pa tudi na očeh javnosti. Da se javnost opredeljuje do tožilskih odločitev, je zanje razumljivo, tudi pričakovano, čeprav tudi nekoliko tvegano, saj da "ni vse prav, kar je pravo, in ni vse sankcionirano, kar je narobe". Vendar tožilci razumejo in sprejemajo kritike, čeprav so te po njihovem mnenju včasih neutemeljene, "verjetno zgolj zaradi nepoznavanja prava".

Ministra pozivajo, naj ne zagotovi le novih zakonov "in spet prehitrih instant rešitev", ampak najprej primerne pogoje za osnovno delo tožilcev, nato pa naj trezno in preudarno pristopi k zakonskim spremembam, v kolikor so te res potrebne, meni društvo.