Poročanje o stikih nezadostno, največ lobirajo neregistrirani lobisti

KPK je v lanskem letu prejela 723 zapisov lobirancev, ti pa so skupaj poročali o 4044 stikih, pri čemer v 820 primerih ni šlo za lobiranje. Pri tem izstopa zlasti državni zbor, kjer je bilo skoraj 45 odstotkov poročanih stikov napačno označenih kot lobističnih. 

O stikih je poročalo 45 različnih institucij, med njimi največkrat ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (1064 stikov) ter le tri občine o skupno 11 stikih. Trend slabega poročanja na lokalni ravni je po oceni komisije zaskrbljujoč, zato so na vseh 212 občin naslovili dopis, v katerem so jim znova pojasnili institut lobiranja in jih opozorili na dolžnost poročanja. 

Lobiranci so v svojih zapisih navedli več interesnih organizacij, kot pa so te poročale o svojih aktivnostih. Zgodilo se je tudi obratno – lobiranci (funkcionarji, javni uslužbenci) niso poročali o določenih stikih, o katerih interesne organizacije so.

Konec lanskega leta je bilo v register vpisanih 85 lobistov, a le 13 jih je v tem letu dejansko lobiralo. Poročalo jih je 60, kar je 70 odstotkov, preostale pa bo KPK zaradi neporočanja ustrezno obravnavala. Lani so sicer uvedli 82 prekrškovnih postopkov v povezavi z zaznanimi kršitvami s področja lobiranja. 

Večino lobiranja so tudi letos opravile izjeme, saj so v kar 98 odstotkih lobirali neregistrirani lobisti. Komisija ob tem poudarja, da trenutna ureditev dopušča obvode in ne omogoča učinkovitega nadzora, zato si bodo še naprej prizadevali za spremembe zakonodaje (odprava izjem, poenotenje rokov za poročanje in ostrejši kriteriji za pridobitev statusa lobista).
Ob tem na KPK poudarjajo, da je dolžnost lobiranca, da preveri in prepozna status tistega, ki lobira. Izvoljeni predstavnik interesne organizacije lahko kot izjema pri registraciji lobistov lobira le za svojo interesno organizacijo, ki nima zakonitega zastopnika. Ne glede na to pa je komisija ugotovila, da so lobiranci pogosto poročali o sestajanju z izvoljenimi predstavniki, pri tem pa niso preverili, ali to dejansko so.

Odvetniki in zunanji svetovalci v imenu svojih strank ne smejo lobirati, če niso registrirani kot lobisti. Kljub temu je KPK zaznala porast primerov, pri katerih je bil kot lobist naveden odvetnik ali zunanji svetovalec, ki ni registriran kot lobist. V takšnem primeru bi morali lobiranci stik zavrniti, saj gre za nezakonito lobiranje.