'Izstopa to, da je skoraj pol mandatov dobila stranka pravnomočno obsojenega človeka'

Nesporne zmagovalke evropskih volitev v Sloveniji so t. i. desnosredinske stranke, stranke dosedanje vladne koalicije pa popolne poraženke, pravi Matej Makarovič z novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije. Med drugim ugotavlja, da levi blok že vsaj od leta 2008 dalje "stavi na vsakih volitvah na druge stranke in zavrže prejšnje". Politični analitik Igor Pribac pa meni, da sta presenečenji tokratnih volitev poraz Igorja Lukšiča in mandat Iva Vajgla.

Poraženka tokratnih volitev je po oceni Pribca levica v celoti. Izpostavil je, da bo skoraj tretjina glasov ostala brez zastopstva v evropskem parlamentu. Pribac to ocenjuje za katastrofo in izpostavlja SD. Njihov rezultat ocenjuje kot "debakel, ki je znamenje za alarm za vodstvo stranke".

Po Makarovičevih besedah je bila ponudba na tokratnih volitvah precej raznolika in razpršena, pri čemer množica manjših strank, med katerimi so se glasovi razpršili, ni bila samo izrazito leva. Tudi temu lahko pripišemo izgubo nekaj odstotkov za pomladne stranke glede na prejšnje volitve, je dejal.

Vendar, kot dodaja, to nikakor ne spremeni dejstva, da so t. i. desnosredinske stranke zmagovalke teh volitev. SDS je praktično ponovila svoj prejšnji rezultat, dosegla bistveno prednost pred tekmeci in je v vsakem primeru nesporna zmagovalka volitev: "Dovolj je samo pomisliti na dejstvo, da bo imela tri poslance, medtem ko bodo imele vse ostale uvrščene stranke le po enega." Pribac pa ocenjuje, da "evropska novica" o teh volitvah "ne bo to, da je zmagala desnica pet proti tri - to ni nobena velika vest. Izstopa to, da je skoraj pol mandatov dobila stranka pravnomočno obsojenega človeka".

Majhno presenečenje tokratnih volitev je po mnenju Pribca DeSUS. Prav DeSUS je po njegovi oceni morda pobral nekaj glasov desnim strankam: "Ljudje so se odločali za neideološko izbiro, za socialno varnost. In DeSUS je stranka, ki kapitalizira skoraj izključno trd boj za socialni status upokojenca."

Kar zadeva skupni nastop NSi in SLS, se je po Makarovičevi oceni ta nesporno bolj izplačal SLS, ki bi bila brez tega sodelovanja skoraj gotovo brez poslanca. NSi pa bi morda - a poudarja, da zgolj morda - lahko dobila dva brez SLS. Preferenčni glasovi so, pravi, v tem primeru pomenili tudi izbiro med strankami, na kar je NSi verjetno nekoliko pozabila in se preveč zanašala na samoumevnost prvotnega vrstnega reda. Ugotavlja tudi, da se verjetno pomladnim strankam še najbolj izplača nastopati z ločenimi listami, a se hkrati že pred volitvami dogovoriti o sodelovanju.

Po mnenju Pribca pa je izid skupne liste dokaz, da se koalicije splačajo. Kar pa po njegovi oceni ne pomeni nujno, da bo tako tudi na državnozborskih volitvah. Na teh je namreč prag za vstop v parlament veliko nižji kot na evropskih, zato je spodbuda za povezovanje manjša. Desnica je šla na te volitve zelo urejeno, ponudila dve opciji, ki sta nastopali zelo suvereno in zdaj žanjejo rezultate tega nastopa, še dodaja.

Šoltes kot Janković pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami

Na levici se je najbolje odrezala novonastala lista Verjamem nekdanjega predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa. Pribac ocenjuje, da je v tem primeru šlo za zaupanje v prvega človeka na listi, ki je v podobnem položaju, kot je bil Zoran Jankovič pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami.

Šoltes je "neka garancija, ker je kot predsednik računskega sodišča izrekel nekaj mnenj, jih javno zagovarjal in s tem svojim delom prepričal ljudi. To je kapital, ki ga je prvič unovčil na teh volitvah in ga lahko tudi na parlamentarnih volitvah".

Po Makarovičevem mnenju relativni uspeh liste Verjamem treba pripisati predvsem izrazitemu nezadovoljstvu samih levih volivcev z dosedanjimi vladajočimi strankami. Opozarja, da "gre za ponavljanje vzorca, ki ga lahko opazujemo že vsaj od leta 2008 dalje, to je, da t. i. levi blok stavi na vsakih volitvah na druge stranke in zavrže prejšnje".

Priznava pa, da je narediti spremembe v stranki dober mesec pred parlamentarnimi volitvami kočljiva odločitev. V SD je sicer, tako Pribac, zelo priljubljen minister za kmetijstvo Dejan Židan in bi se morda lahko odločili za novega liderja še pred volitvami. A take spremembe zahtevajo kongres stranke, kar bi SD postavilo v enak položaj kot novonastajajoče stranke na levici.

Za DL ni več upanja

Odstop predsednika DL Gregorja Viranta Pribac opisuje kot "prijetno presenečenje, stranka pa kaže neko notranjo koherenco". Pribac meni, da DL ne bo preživela teh volitev, da lahko tudi preneha obstajati in je blizu te kritične meje.

Makarovič meni, da je Virantova odločitev najbrž posledica njegovega spoznanja, "da za njegovo stranko ni več upanja in se mu s tem preprosto ne izplača več ukvarjati". Gre za zaključeno zgodbo in niti ni več posebno bistveno, kdo bo njen prihodnji voditelj, dodaja.

Kaj nizka udeležba napoveduje parlamentarnim volitvam?

"Mislim, da bo volilna udeležba na parlamentarnih volitvah, če bodo te sredi vročega poletja, zelo nizka. Udeležba na tokratnih volitvah bi morala dati vsem akterjem misliti. Bitka bo potekala na glasovanju po pošti, saj bo Slovencev julija v Sloveniji bistveno manj kot danes," je dejal Pribac.