Na Švedskem prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz zunaj Afrike

Švedska agencija za javno zdravje je danes sporočila, da so v tej članici EU potrdili prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz oziroma mpox zunaj Afrike, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Okužbo so diagnosticirali osebi, ki je poiskala zdravstveno oskrbo v Stockholmu, so dodali.

Šlo je kot po tekočem traku, izkušnjo svoje družine z opičjimi kozami opiše Dieu Merci Mongou Poutou, pacient, ki je prebolel opičje koze: "Okuženi smo bili jaz in trije moji otroci. Enega so zdravili tu v Mpendi, druga dva pa so peljali v bolnišnico v Bikoro. Po dveh tednih so ju odpustili iz bolnišnice. Teden pozneje se je okužila moja žena."

Novo različico virusa so odkrili v Demokratični republiki Kongo. Zaradi določenih mutacij se širi hitreje, primere so zaznali že v trinajstih državah. "To, da izoliramo bolne, povzroča strah in morda odvrača druge, da bi prišli v bolnišnico, saj vedo, da bodo izolirani. Kar lahko vodi v porast okužb, saj ljudje ostajajo v svojem domačem okolju," opozarja dr. Rachel Maguru, zdravnica v bolnišnici v Gomi. "Če pride okužena oseba z napredovano boleznijo oziroma zapleti, ji je z viri, ki so tu na voljo, težko pomagati," razlaga dr. Papi Mola, zdravnik v bolnišnici Bikoro. 

Zato lokalni socialni delavci ob pomoči WHO hitijo z ozaveščanjem tudi v najbolj odročnih krajih. Opičje koze so se po svetu, vključno z Evropo in Slovenijo, razširile pred dvema letoma. A s pomembno razliko, razlaga infektologinja dr. Mateja Logar: "Smo imeli zahodnoafriški podtip, kjer je umrljivost približno enoodstotna, pri tem centralnoafriškem pa je 10-odstotna umrljivost."

Najbolj so na udaru imunsko oslabeli, nosečnice in otroci. Virus se prenese ob stiku z okuženo živaljo ali s tesnim stikom s človekom, tudi kapljično in prek okuženih površin. Inkubacijska doba je do tri tedne, sprva se pojavijo glavobol, vročina, povečane bezgavke, bolečine v mišicah, nato se na koži pojavijo izpuščaji  mehurčki, ki se razvijejo v obsežno, bolečo razjedo. 

"Na to razjedo se potem postopoma razvije krasta in bolniki so kužni, dokler so prisotne kraste, se pravi, dokler ni vsa koža zaceljena. In kar je tudi zanimivo, kužna je tudi posteljnina oziroma oblačila," opozarja Logarjeva. Potek bolezni je večinoma blag, zapleti, denimo prizadetost pljuč, so zelo redki, posledično tudi hospitalizacija oziroma zdravljenje s protivirusnimi zdravili. 

"Tisti, ki so bili cepljeni proti črnim kozam, so v veliki meri zaščiteni tudi proti mpox-u. Obstaja pa tudi cepivo, ki se zdaj uporablja tudi za cepljenje proti mpox-u, ki ga pa seveda v teh državah nimajo," je o preventivi še povedala Logarjeva. 

Zato WHO poziva k večji proizvodnji in dostavi cepiv na prizadeta območja. Po nekaterih podatkih so od januarja 2022 v 16 afriških državah zabeležili približno 38 tisoč primerov opičjih koz in 1400 smrtnih primerov.