Predsednik SD in najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor ter minister za javno upravo Gregor Virant sta govorila o problematiki novega plačnega sistema v javnem sektorju, pa tudi o vprašanju kadrovanja – imenovanja in razreševanja – za najvišje položaje v javni upravi.
Srečanje in pogovor o problematiki novega plačnega sistema v javnem sektorju je najverjetnejšemu mandatarju za sestavo nove vlade pred nekaj dnevi predlagal Virant. Kot je povedal, je danes Pahorju na kratko predstavil zgodovino poteka plačne reforme od leta 2002 dalje, potek pogajanj do zaključka junija letos ter glavne probleme, ki so nastali pri implementaciji plačnega sistema, pojasnil pa je tudi, "iz česa ti problemi izvirajo", je povzel Virant. Poudaril je, da je sam zelo zainteresiran, da se težave, ki so se pokazale, odpravijo znotraj obstoječega sistema in se projekt spelje do konca. Prepričan je namreč, da so vsi problemi rešljivi znotraj obstoječega sistema – bodisi z manjšimi popravki zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s popravki splošne kolektivne pogodbe in panožnih kolektivnih pogodb, v veliki meri pa tudi z dobrim delom menedžmenta v javnih zavodih in ustreznimi sistemizacijami delovnih mest.
Pahor je pojasnil, da so v SD pri pripravi alternativnega vladnega programa, še preden je vlada dosegla podpis kolektivne pogodbe s sindikati, razmišljali, da bi šli v modernizacijo plačnega sistema v javnem sektorju, tako da bi nekatere sisteme izključili iz enotnega paketa. Ker pa so se socialni partnerji dogovorili za tak sistem, je takrat sprejel politično odločitev, da v alternativnem vladnem programu alternative temu plačnemu sistemu zaenkrat ne bodo napovedali. Nekatere težave pri implementaciji novega plačnega sistema je bilo moč pričakovati in po Pahorjevih besedah bo naloga nove vlade, da te težave ustrezno reši, seveda v pogovorih s prizadetimi in z rešitvami, ki bodo znotraj podpisane pogodbe. Če bo imel mandat, bo s pristojnim ministrom storil vse, da bi rešitve zaenkrat iskali znotraj obstoječega plačnega sistema, s popravki, ki so nujni.
Izmenjala sta tudi poglede na kadrovanje – imenovanja in razrešitve – za najvišje položaje v javni upravi po vsakršni zamenjavi oblasti. Ob tem je Pahor povedal, da so SD v osnutku koalicijske pogodbe med ostalimi kadrovskimi načeli zapisali, da bi veljalo direktorje direktoratov obdržati na teh položajih. Poskušali bodo "narediti nek rez" in zavarovati vrh uprave v ožjem smislu pred tem, da bi ministri posegali vanj, razen izjemoma, ko bi posamezen minister ugotovil takšno konceptualno nestrinjanje, da bi zato predlagal zamenjavo, za kar pa bo moral podati pisno utemeljitev.
Virant je dodal, da sta se strinjala o pomembnosti vzpostavitve takšne politične kulture, ki bo omejila oziroma preprečila kadrovanje na najvišjih mestih v državni upravi po strankarskih kriterijih. "Sam sem vedno zavračal tak princip kadrovanja, kljub temu da menim, da mora imeti minister možnost in odločilen vpliv na izbiro svoje ekipe in mora sam presoditi, ali bo lahko delal z direktorji, ki jih na ministrstvu podeduje ali ne," je še dodal. Prav pa se mu zdi, da se po zamenjavi vlade ne šikanira tistih ljudi, ki so v upravi dobro in strokovno delali, le zato ker so sodelovali s prejšnjo vlado.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.